Franja

slonov pridevnik
(o slonu) ▸ elefántSopomenke: slonji
Povezane iztočnice: slonova kost

soyeux, euse [swajö, z] adjectif kot svila, svilast; vieilli svilen; masculin svilarski industrialec (v Lyonu)

peau féminin soyeuse koža kot svila

srbéti picar; escocer; sentir comezón f

koža me srbi me pica la piel, siento picor en la piel
jezik ga srbi (fig) no puede guardarse para sí lo que sabe
kogar srbi, naj se popraska el que se pica ajos come
srbeti, da bi nekaj storili (fig) tener el prurito de hacer alg, rabiar por hacer alg

strojèn (-êna -o) adj. conciato; concio:
strojena koža pelle concia

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

summus 3 (iz *sup-mo-s; sup = sub; prim. skr. upamáḥ najvišji, gr. ὕπατος : ὑπό, umbr. somo (= summum)) superl. k adj. superus

I. najbolj zgornji, najzgorn(j)ejši, najvišji (naspr. īnfimus, īmus): summum iugum montis C., pars summum castrorum locum petere coepit C. na vzpetino, na kateri je stal tabor, ex summi cacuminis luco L., summus ego (sc. iacui in triclinio) H. najzgorn(j)ejši = prav zgoraj, najvišje (tj. na prvem, na najčastnejšem mestu); metaf. (o zvoku, glasu) najvišji, najmočnejši, najglasnejši (naspr. īmus): summo haec clamore Pl., agere clamore summo Ter., summo sonitu quatit ungula terram Enn. ap. Macr., sonus summus Plin., Q., vox summa Q., iubeo te salvere voce summa, quoad vires valent Pl., qui summa voce versus multos uno spiritu pronuntiare consuescebat Ci.; toda: modo summa voce (= z najdebelejšim ali najglobljim glasom, z basom), modo hac resonat quae chordis quattuor ima H. (po razporeditvi strun na tetrakordu, na katerem je bila basova struna najvišja, visokotonska struna pa najnižja); partitivno = najzgorn(j)ejši del, najvišji del česa: Ca., Enn., Ter. in poznejši pisci: summus puteus Pl. vodnjakov rob, rob vodnjaka, summum vestimentum Pl. skrajni rob oblačila, summa purpura Lamp. rogljiček ali ušesce toge, summus clipei umbo V. konica (rt) ščitovega popka, in summo (sc. clipeo) custos Tarpeiae Manlius arcis stabat V. na zunanjem ščitovem robu (drugi vežejo: in summo Tarpeiae arcis; gl. spodaj subst. summum -ī), summus mons C. vrh gore, summi montes V. vrhovi (konice, rti) gora, summa urbs Ci., V. ali summa arx V. zgornji del mesta, najvišji del mesta, grad, summum tectum V. sleme, in summa sacra via Ci. prav zgoraj na sveti cesti, summa aqua ali unda, summi fluctus, summa aequora, summum mare V. površina vode itd., summo pectore exstare C. prav zgoraj iz prsi, summum corpus V., O. površina telesa, koža, summa cutis Cels. površina kože, summi digiti Q. konice prstov na nogi, summaque per galeam delibans oscula fatur V. (gl. dē-lībō), summas (sc. amphoras) operit auro N. vrče zgoraj, summa gramina V. travni vršički. Od tod subst.

1. summum -ī, n najzgorn(j)ejši del, najvišji del, najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, najvišji prostor, višina, vrh, vršina, rt: summum tecti V. sleme, ab eius (sc. frontis) summo … late diffunduntur (sc. cornua) C., ad summum montis egressus est S.; v pl.: summa tectorum Cu. hišne stehe, summa Lycaei V. vrhovi, summa collis Auct. b. Afr. konica, rt, summa scopuli V. ali petrae Cu. vrhovi, konice, summa (sc. corporis) riguerunt Sen. ph. okončine, skrajn(j)i udje; v obscenem pomenu: summa petere Mart.; abstr. (brez določila v gen.) najzgorn(j)ejše mesto, najvišje mesto, vrh, vrhunec: non longe abesse a summo Ci., leviter a summo inflexum bacillum Ci. od zgoraj, collis ab summo aequaliter declivis C. z vrha, od vrha, od zgoraj, angustius ad summum fastigium C. navzgor, in summo C., L. na vrhu, sunt in summo Plin. iun. prav zgoraj, in summum evadere L., redire in summum Petr., a summo petere Q. površno, dare a summo bibere Luc. fr. začenši od zgoraj, od zgoraj naprej = po vrsti; tako tudi: da, puere, ab summo Pl. ali puere, a summo septenis cyathis committe hos ludos Pl., si quid de summo petas Pl. če hočeš kaj iz najvišje sklede, emergere ad summum Lamp. na površje.

2. summa -ae, f, gl. summa. —

II. metaf.

1. (po dostojanstvu, veljavi, kakovosti ipd.) najvišji, prevzvišeni, največji, najimenitnejši, najznamenitejši, najodličnejši, najizvrstnejši, najboljši, najpoglavitnejši, glavni, najvažnejši, najpomembnejši
a) (o osebah): summus vir Ci., summi viri Pl., summi homines Ci., summus imperator Pl., Ci. vrhovni poveljnik, nadpoveljnik, in summis habitus est ducibus N. šteli so ga med najznamenitejše vojskovodje, summus amicus Ter. najboljši, Simulo fuit summus (sc. amicus) Ter., summum (sc. amicum) alicui esse Ter., summus deûm rector O., summus Iuppiter Enn. ap. Non., Pl., summus Sol Enn. ap. Prob., pater summus (sc. Iuppiter) V., summus deûm V., O., sacerdos Vulg.; z gen.: severitatis et munificentiae summus T. najvišji sodnik o strogosti in milosti. Od tod subst. α) summus -ī, m najvišji, visoki (naspr. infimus najnižji, nizki, namreč izmed ljudstva): Amm.; nav. v pl.: cum par habetur honos summis et infimis Ci., cum a summis, mediis, infimis hoc fit Ci. β) summa -ōrum, n glavna oseba, glavni: summa ducum, Atrides O. (prim.: ductores Danaûm delecti, prima virorum Lucr.)
b) (o stvareh): bellum gerentes summum summā industriā Enn. ap. Non., summum bellum Hirt., sine summa industria N., summa vi Enn. ap. Macr., V., dos summa Ter., summum bonum Ter., Ci., malum Ci., periclum Acc. ap. Ci., periculum N., periculum ac discrimen Ci., in summo et periculosissimo rei publicae tempore Ci. v najhujšem in najnevarnejšem trenutku (času) za državo, summa salus rei publicae Ci. najvišja blaginja države = vsa državna blaginja, summa res publica Ci. vsa državna blaginja, vsa država, summa res publica temptatur Ci., ad summam rem publicam pertinere Ci., summa amentia, ambitio, fides, religio, difficultas, prudentia, infamia, iniuria, copia facultasque dicendi Ci., summa bonitas et aequitas causae Ci. ep., summum artificium, studium Ci., deorum summus erga vos amor Ci. prekomerna, summum ius Ci. najstrožje, do vrhunca dognano pravo; od tod preg.: summum ius summa iniuria Ci.; summus honor Ci., Lucr., honoribus summis perfuncti Ci. ep. ali functi N., summo loco natus Ci. visokega stanu, summi homines ac summis ingeniis praediti Ci., omnia summa facere Ci. kar najbolj se (po)truditi, storiti, kar je (le) mogoče, vident … unum virum esse, in quo summa sint omnia Ci. vse (dobre) lastnosti v največji meri, omnia summa adeptus Ci. vse najvišje, summo magistratui praeesse C., quod si enuntiatum esset, summum in cruciatum se venturos viderent C. najhujše, summum scelus S., summa humanitas, paupertas N., summus imitator N. najmarljivejši, summum genus N. najimenitnejši rod, najimenitnejša družina (rodbina), amicis summas potestates dederat N.; pogosto summa res glavna stvar, najvažnejša stvar, najpomembnejše, vse: consilium de summis rebus capere N. ali habere V., si tantummodo summas (sc. res) attigero N., de summis rebus dimicare N. biti odločilni boj, quo res summa loco, Panthu? V. kako je z vsem?, kako je z državo? (po drugih: kje se bije glavni boj?). Kot subst. summa -ōrum, n najvišja oblast, vrhovna oblast: biennium summis potiti Aur.

2. (časovno ali po zaporedju) najskrajnejši, zadnji (naspr. prīmus): haec est praestituta summa ei argento dies Pl. zadnji dan (rok) za plačilo, venit summa dies … Dardaniae V., cum vero aestas summa esse coeperat Ci. (ob) sredi poletja, hiems summa Ci. ep. koncu se bližajoča, iztekajoča se, summa senectus Ci., summo carmine H. ob koncu pesmi, in fluvium primi cecidere, in corpora summi Lucan., summam manum imponere eloquentiae Q. govorništvo (zgovornost) izpopolnjevati, cuius rei eadem in argumentis ratio est, ut potentissima prima aut summa ponantur Q. prvo ali zadnje, nihil nostrā intersit, utrum ab summo an ab imo an ab medio nomina eorum dicere incipiamus Corn. — Adv.

1. summē kar največ, zelo, močno, nadvse, silno: quod me sollicitare summe solet Ci., summe contendere, diffidere Ci. ep., summe cupere C., summe admirari Q., summe officiosus Ci., summe studiosus, summe iucundum Ci. ep., vir summe disertus Q., mei summe observantissimus Plin. iun., locus summe munitus H.

2. adv. acc. n summum kvečjemu, največ: respondit triduo illum aut summum quadriduo esse periturum Ci., quattuor aut summum quinque sunt inventi Ci., bis terve summum Ci., uno aut summum altero proelio L.; v enakem pomenu poznolat. ad summum: raro quis iterum vel ad summum tertio Marc.

3. adv. abl. n. summō naposled, slednjič, nazadnje, vendarle: quia et initio movendus sit iudex et summo impellendus Q.

Opomba: V pozni lat. se superl. summus še okreplja z adv.: apprime summus Quadr. ap. Gell., valde summus Plin. Val.

suō -ere, suī, sūtum (iz *suu̯ō; indoev. baza. *si̯uH- ši(va)ti, vezati, stikati; prim. skr. sī́vyati šiva, syū́man- šiv, vez, syūtáḥ šit, šivan, gr. κασσύω, at. καττύω krpam, čevljarim [morda spada sem tudi ὑμήν tanka koža, kita = nervus in ὕμνος pesemski stik, pesemski sklad, pesem], lat. sūtor čevljar, sūbula šilo, sl. šiti, šivati, šilo, šiv, lit. siúti ši(va)ti, siútas šit, šivan, vezen, siúlas nit, got. siujan = stvnem. siuwan ši(va)ti, stvnem. siud šiv, siula šilo, ang. sew)

1. ši(va)ti, seši(va)ti: Ambr. idr., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., sutis arcent male frigora bracis O.

2. stakniti (stikati), iz kosov (koscev) zložiti (zlagati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), strniti (strnjevati): Pac. ap. Fest., Varr. ap. Gell., Cels., Stat., Mart. idr., seu corticibus tibi suta cavatis seu lento fuerint alvaria vimine texta V.; od tod subst. sūtum -ī, n stik: aerea suta V. bronasti verižni oklep; pren.: ne quia suo suat capiti Ter. da ne bi povzročil (pripravil).

suróv cru, non cuit ; (neobdelan) brut ; (grobo obdelan) grossièrement travaillé, ébauché ; (volna, svila) écru ; figurativno inculte, rustique, rude, grossier, barbare, brutal

surova koža peau verte
surovo maslo beurre moški spol
surovo usnje cuir brut (ali vert)
surovo železo fer brut, fonte brute (ali crue)

suròv raw, crude; figurativno rough, rude; (grób) coarse, uncouth; (brutalen) brutal; (neobdelan ipd.) unwrought, in the raw (ali natural) state, unfinished, unpolished, crude, rough; figurativno ill-mannered, uncivil, gross, bearish, ill-bred, boorish, churlish, barbarous

v suròvem stanju in a rough state
suròv diamant rough diamond
suròv bombaž raw cotton
suròv proizvod raw product
suròv kavčuk crude (ali raw) rubber
suròvo maslo (fresh ali freshly made) butter
suròva (nestrojena) koža rawhide
suròva sila brute force
suròvo olje crude (ali rock) oil, crude petroleum, naphtha
suròvo ravnanje raw deal
suròvo jajce raw egg
suròvo meso raw meat
suròva šala horseplay
suròve šege uncouth (ali rude, coarse) manners pl
suròva volna raw wool
suròvo železo pig iron
suròvo igrati šport to play rough
suròva hrana uncooked vegetarian food
suròva svila raw silk
suròvo stanje raw state

suròv (-óva -o) adj.

1. grezzo, greggio; vergine:
surova koža cuoio greggio
surova nafta (petrolio) greggio
surova svila seta greggia, seta cruda
surova volna lana greggia

2. crudo:
surova hrana cibo crudo
surovo meso carne cruda

3. (ki ni dokončno izdelan) greggio:
surova tkanina tessuto greggio

4. (nasilen) crudele, brutale, selvaggio, primitivo:
surov človek uomo crudele, brutale, primitivo
surovo zasliševanje interrogatorio brutale; ekst. terzo grado
surovi časi tempi selvaggi

5. pren. (neugoden, težaven) crudo, crudele:
surova zima inverno crudo
surova usoda destino crudele

šagrínov

šagrínova koža shagreen

tánek (-nka -o)

A) adj.

1. sottile; esile, tenue:
tanek kos kruha sottile fetta di pane
tanek papir carta sottile
tanka pločevina lamiera sottile
tanek vrat collo sottile, esile
tanek steber dima un esile filo di fumo

2. pren. (vitek, suh) esile, delicato, snello, affusolato:
tanki prsti, tanke noge dita, gambe affusolate

3. (oster) fine:
tanek sluh udito fine

4. (izostren, prefinjen) fine, raffinato, squisito

5. (prosojen, rahel) tenue, delicato, fine:
tanka megla una nebbia tenue, sottile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rezati komu tanek kruh tenere qcn. a corto di qcs.
pren. imeti tanek nos avere naso, fiuto
pren. imeti tanko denarnico essere a corto di quattrini
tanka plast izobražencev l'esiguo strato dell'intellighenzia
človek tankih misli persona penetrante, perspicace
kozm. tanka koža pelle fine
biol. tanka kutikula cuticola fine
grad. tanek predelni zid sopramattone
gastr. tanki rezanci (za juho) barba di cappuccino
anat. tanko črevo intestino tenue

B) tánki (-a -o) m, f, n pren.
tanka mu prede vive tra gli stenti; è nei guai
pren. na tankem je z denarjem è a corto di soldi
pren. gre mu na tanko gli va male

tavelure [tavlür] féminin pegavost (na sadju); pikčavost

tavelures pluriel de la peau pegasta koža

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

telečj|i [é] (-a, -e) kälbern, Kalb(s)-; Kalbs- (file die Kalbsfilet, medaljon das Kalbsmedaillon, možgani das Kalbshirn, priželjc das Kalbsbries, die Kalbsmilch, ragu das Kalbsragout, zrezek das Kalbsschnitzel, glava der Kalbskopf, koža das Kalbsfell, krača die Kalbshaxe, zarebrnica das Kalbskotelett, jetra die Kalbsleber, prsa die Kalbsbrust, srce das Kalbsherz, usnje das Kalbsleder)
telečje obnašanje die Kälberei

teléčji calf(-); veal(-); calf's, (of a) calf; (of) veal

teléčje meso veal
teléčja koža calf skin
teléčja pečenka roast veal
teléčje usnje calf, calfskin
teléčji zrezek veal cutlet

teléčji de veau

telečja glava (krača, ledvička, zarebrnica) tête ženski spol (jarret moški spol, rognon moški spol, côtelette ženski spol) de veau
telečje meso viande ženski spol de veau, veau moški spol
telečje prsi (noge, srce) poitrine ženski spol (pieds moški spol množine, cœur moški spol) de veau
telečji oreh (priželjc, zavitek, zrezek) noix moški spol (ris moški spol, paupiette ženski spol, escalope ženski spol) de veau
telečja pečenka rôti moški spol de veau, veau rôti
telečja ledvična pečenka longe ženski spol de veau rôtie
telečja koža peau ženski spol de veau
telečje usnje (cuir moški spol de) veau moški spol

teléčji de ternera

telečja glava (krača, ragu, zrezek, kotlét, frikasé, prsi) cabeza f (pierna f, estofado m, escalope m, chuleta f, fricasé m, pecho m) de ternera
telečje meso (carne f de) ternera f
telečja pečenka asado m de ternera, ternera f asada
telečja ledvična pečenka solomillo m (ali riñonada f) de ternera
telečja koža piel f de ternera (ali de becerro)
telečje usnje (cuero m de) becerro m

tèlećī -ā -ē telečji: -e meso; -a koža telečja koža, telečje usnje; -e pečenje telečja pečenka; -a noga bot. pegasti kačnik, Arum maculatum

temenice samostalnik
(kožno vnetje) ▸ koszmó
Olje bo luskasto plast omehčalo in temenice boste lahko odluščili s prsti. ▸ Az olaj a pikkelyes réteget megpuhítja, és a koszmót le tudja dörgölni.
Temenice niso nevarne, če se koža lasišča ne okuži, niso pa prijetne na pogled. ▸ A koszmó nem veszélyes, ha a fejbőr nem gyullad be, de nem kellemes látvány.