Franja

signe [sinj] masculin znak, znamenje; mathématiques, musique predznak

sous le signe de v znamertju
signe avant-coureur predznak
signe de correction (typographie), orthographique korekturni, pravopisni znak
signe de croix križev znak
signes pluriel précurseurs predhodni znaki, predznaki
signe de renvoi napotilni znak
(figuré, péjoratif)

signe des temps znak časa; kar karakterizira dobo, v kateri živimo
c'est bon, c'est mauvais signe to je dober, to je slab znak
donner des signes de fatigue kazati znake utrujenosti
ne pas donner signe de vie ne da(ja)ti znaka življenja
faire signe à quelqu'un pomigniti komu, dati znak komu
il est né sous le signe du Bélier rodil se je v znamenju Ovna
faire signe que oui dati znak, da dà; prikimati

similis -e, adv. similiter (iz *semilis, indoev. kor. *sem- = gr. ἕν; prim. skr. samá-ḥ raven, enak, isti, samám skupaj, samā enako, gr. εἷς, μία, ἕν [iz *σέμς, *σμία, *σέμ], ὁμαλός raven, gladek, enak, ὁμοῖος podoben, enak, ὁμοῦ skupaj, ὁμόϑεν iz istega kraja, istega rodu, ὁμόσε na isto mesto, v isti kraj, οὐδ-αμός nihče, ἅμα [iz *σάμα] skupaj, lat. semel, simul [stlat. semol, semul] = umbr. sumel, lat. semper, singuli, mille, sl. sam, sl. so-, se- [v zloženkah], got. sama = stvnem. samo isti, got. samath = stvnem. samet = nem. samt) podoben, sličen, enak
a) abs.: Pl., Ter., Sen. ph. idr., animus Ci., par est avaritia, similis improbitas Ci., culpa C., simuli ratione C., omnia L., fortuna V., laudantur simili prole puerperae H., simillima proles V. (o dvojčkih, ki sta si zelo podobna), pares magis quam similes Q., similis Aristoteles Iuv. Aristotelova „slika in prilika“ = izrezan Aristotel, na moč podoben Aristotelu, cel Aristotel, isti Aristotel, quae similiter desinunt aut quae cadunt similiter Ci., quorum non similius fides est laudata Ph., simillime animus intentione sua depellit pressum Ci.
b) večinoma (kadar se nanaša na osebe, pri Ci. skoraj vedno) z gen.: Pl., Ter., Naev. ap. Non., Lucr., Val. Max. idr., patris, hominis, sui Ci., nostri L., plures Romuli quam Numae similes reges L., ut sis tu similis Caeli Birrique latronum, non ego sim Capri neque Sulci; cur metuas me? H., tantum sui similis gens T., similiores Atticorum Ci., corpore simillimus sui N., nam tener et lactens puerique simillimus aevo vere novo est O.; o neživih subj.: simillima enim et maxime gemina societas hereditatis est Ci., similes meorum versus H.; poseb. vērī similis -e ali (kot ixpt.) vērīsimilis -e podoben resnici, verjeten, kazen: narrationem quod iubent verisimilem esse Ci., cuius rei veri similis causa afferebatur, quod … Hirt., quod est magis veri simile C., non est veri simile, ut … occīderit Ci., non veri simile est, quam sit in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci. človek si ne more predstavljati, veri similius L., Plin., veri simillimum (verisimillimum) Ci., multa veri simillima proponere Auct. b. Hisp.; veri similiter Ap. in v komp. veri similius Ap., Tert.; tudi: simile veri Ci., similia veri L., mihi minus simile veri visum est (z ACI) L.
c) redkeje z dat. in večinoma metaf.; o živih bitjih: Afr. ap. Suet., Plin., Suet., Lact. idr., sit suo similis patri Cat., par similisque ceteris S., si similes Icilio tribunos haberet L., vitas inuleo me similis, Chloe H., puroque simillimus amni H., hominem homini similiorem numquam vidi Pl., os umerosque (gr. acc.) deo similis V., simillimus deo Ci.; pogosto z dat. pt. pr.: fluctuanti similis L., similis pendenti magis quam volanti Cu., multum metuenti H., cognoscendi flenti, roganti O., estque cum dicit similis legenti Q.; o neživih subj.: Lucr. idr., quid simile habet epistula aut iudicio aut contioni? Ci. ep., quid illi simile bello fuit? C., ea quamquam similia veris (= veri) erant L., similius vero facit L., media simillima veris sunt L., omnia castris quam urbi similiora L., argumentum vero simile fingunt Q.; poz. nam. komp.: oratio fuit precibus quam iurgio similis L. (v novejših izdajah stoji komp.: precibus quam iurgio similior); adv.: similiter his et scorpiones terrestres vermiculos ovorum specie pariunt similiterque pereunt Plin.
d) sklad z gen. in hkrati dat.: lac lacti magis simile quam ille mei Pl., plectri similem linguam nostri solent dicere, chordarum dentes, mares cornibus Ci., tum similes matrum materno semine fiunt ut patribus patrio Lucr.
e) včasih ni mogoče ugotoviti, za kateri sklon gre (gen. ali dat.): similis aquae Pl., similis fugae C.
f) s praep.: sit similis cultus cum aequalibus Sen. ph., homines inter se cum formā tum moribus similes Ci., nihil est uni tam simile, tam par, quam omnes inter nosmet ipsos Ci., in deae Iunonis speciem similis Ap. glede na … (prim.: formā haut dissimili in dominum T.)
g) z atque (ac), ac si, ut(i) si, tamquam si: simili ratione atque ipse fecerit C., aliquid ab isto simile atque a ceteris esse factum Ci., similem habeat vultum ac si ampullam perdidisset Ci., similesque sunt, uti si qui gubernatorem in navigando nihil agere dicant Ci., similes sunt, tamquam si Poeni in senatu nostro loquerentur sine interprete Ci.; poseb. similiter atque (ac), similiter ac si, similiter ut si = prav tako, enako, ne (nič) drugače: illum similiter atque ipse eram commotum esse vidi Ci., laudantur similiter atque homines Q., similiter facis ac si me roges Ci., similiter facere ut si nautae certarent Ci., simillime atque ut illa lege excipitur Ci. — Subst. simile -is, n prilika, podoba, primerjava, prispodoba, metafora, podoben primer, podoben zgled: utentur simili Ci., hoc simile ponitur Ci., ut in eodem simili verser Ci., ecce aliud simile dissimile Ci., memoriam ab aliquo simili transferunt Q.; pl. similia, et similia ali similiaque = in podobno: latitatio, metus, similia Q., ignavi et erepti et similia Q., de philosophia, de re publica similibusque Q. — Star. soobl. simil: pol haut parasitorum aliorum [hic] simil est … Naev. fr., homo formicae pol per simil est rusticus Tit. fr., tu pueri pausilli simil es, quia enim ad os fers quicquid nanctu's Nov. fr.

singulus 3 (iz indoev. kor. *sem- (prim. semel, sim-plex) ter sufiksov -go- in -lo-s) sg. predklas. in poznolat., klas. le pl. singulī -ae -a

1. num. distributivum po en, po eden, (vsak) posamezen, posamičen, vsak, vsakteri, vsak posebej, vsakemu enega (eno) itd.: nummo singulo multabatur Gell.; v pl.: Pl., Ca., Varr. idr., describebat censores binos in singulas civitates Ci., in singulis rebus eiusmodi materies est, ut dies singulos possim consumere Ci. za vsako (po) en dan, legiones singulas posuit Brundisii, Tarenti … Ci. eno legijo v Brundizij(u), eno v Tarent(u) … , quod efficitur singulis diebus et noctibus Ci., quos (sc. pedites) ex omni copia singuli (sc. equites) singulos (sc. pedites) … delegerant C. ki si jih je (bil) … vsak konjenik izbral (po) enega, centurionibus singulae naves erant attributae C. vsakemu centurionu ena ladja, in viduitate relictae filiae singulos filios parvos habentes L. vsaka enega, singulis in singulas decurias creatis L., in dies singulos Ci. od dne do dne, vsak dan, in annos singulos Ci., C. (za) vsako leto, in mensīs singulos N. (za) vsak mesec.

2. z oslabelim distributivnim pomenom
a) posamezen, poedin, posamičen, edin, en sam, eden (drug) za drugim (naspr. bini, ambo, duo, universi): singulum vestigium Pl., semel unum singulum est Varr. enkrat ena je ena, singulo semper numero dicenda sunt Gell. v ednini; (po M. so edninske zveze kot npr. singulus vir, singula mulier, singulum scrinium nenavadne); v pl.: ut conquisitores singuli in subselia eant per totam caveam Pl., obtemperare debet populus rationi, nos singuli populo Varr., honestius eum (sc. agrum) vos universi quam singuli possideretis Ci., senatoribus singulis plausus est datus Ci. vsakokrat, ko je kateri prišel, refert, qui audiant, frequentes an pauci an singuli Ci., singuli carri C. eden (drug) za drugim, singulas turmas circumire S., universis nequamquam par, adversus singulos ferox L., oculi vel ambo vel singuli Cels., quadrageni singuli Col. enainštirideset, omnibus perire, quod singulae amitterent Sen. ph.,
b) sam = brez družbe: numquam sumus singuli Sen. ph., meliores erimus singuli Sen. ph.

sinus² -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena)

I. krivina, zavinek, zavina, ovinek, zavoj, trebušasta okroglina, oblina, krog, lok, oblok, vzbuh, vzbuhlina, vzboklina, izboklina itd.: draco serpit … revolvens sese conficiensque sinus e corpore flexos Ci. poet., serpit humum (sc. serpens) flectitque sinus O. se zvija v krivine (zavoje), sinus ossis Cels., P. Veg. okroglina, izboklina, votlina, sinus; o krivini vinjaka (vinjeka, trtnika): Col., media flexu modico sinum faciunt lunae maxime similem Cu. „(ob)lok“, cuneus cedendo sinum dedit in medio L. je ustvaril (naredil) v središču lok, (sc. pontus) sinu perfundit harenam V., illum unda accepit sinu V. v svoje krilo, ut, si hostis intravisset, fronte simul et sinu exciperetur T. da bi sovražnika … prijeli od spredaj in zajeli v loku, extremi sinus orbis V. najvzhodnejši lok zemlje; in ipso fit nodo sinus V. kotanjasta vdolbinica (zarezica) (za cepljenje s popki (popčanje)); lokasta ureditev las = koder: ut fieret torto nexiles orbe sinus (sc. comarum) O.; vzboklina, izboklina, vzbuh od vetra napetih jader in (meton.) jadro samo: Lucan., Sil., Q., pleno pandere vela sinu O., si quem debit aura sinum O. = če bo sapa napela jadra, če bo veter napel jadra, sinus implere secundos V. ugodno napeti jadra, pinus ventis effusum praebuerat sinum Tib., velorum plenos subtrahis ipse sinus Pr.; vzboklina (glob, vglobitev, trebuh) ribiške ali lovske mreže, meton. mreža sama: Pl. (?), pulcher adest onager: mitti venatio debet dentis Erythraei: iam removete sinus Mart., incidit Adriaci spatium admirabile rhombi … implevitque sinus Iuv.; mreža = pajčevina: quam laxus ad flatus ac non respuenda quae veniant sinus! Plin. —

II. occ.

1.
a) morski zaliv, zatòk, draga: Ci., S., H., Tib., Plin., Suet. idr., sinus ad urbem flectitur Ci., qui sinus quosdam obsedisse maritumos … dicuntur Ci., naves ex portu sinuque adversariorum abducere C., Thesprotius sinus L., Illyricos penetrare sinus V., sinus Tarenti V.; meton. kopno (kopnina, zemlja, ozemlje, dežela), ki tvori zaliv (zatok), ob zalivu ležeče kopno, zemeljski rt ipd.: testes sunt omnes sinus atque portus Ci., segetibus … maxime in sinu Aenianum evastatis L., iam in sinum Maliacum venerat (sc. z vojsko po kopnem) L., beatos Campaniae sinus promitti T., quantum ingenti terrarum sinu ambitur T., in ultimos Galliae sinus Iust.
b) pesn. poglobitev, vdolbina, kotanja, globel, razpoka, prepad, udrtina, udor, udorina, podor, ponor, starejše zaglobje zemlje, razse(d)lina: terra in ingentem sinum consedit L. se je močno vdrla, prišlo je do velike udorine, terra immenso sinu laxata patuit Sen. tr., immenso sinu placido quieta labitur Lethe vado Sen. tr.
c) metaf. (o gorah) izstopajoči del, štrleči del, štrlina, čelo: paullatim laxare se sinus montium coeperant Cu., velut sinu quodam flexuque curvatum Cu.

2.
a) vzboklina pri obleki, guba, zgiba, zagiba, pregib, nabòr, nabórek, gubovje, gubosklad: sinu ex toga facto L., sinus vestis, quem nodo colligarat Cu., croceam chlamidem sinusque in nodum collegerat auro V., nuda genu nudoque sinus collecta fluentis V., sinūs implere floribus O., plenos flore referre sinus O.; poseb. guba (vzboklina, nabor, zgiba, pregib, nabòr) rimske toge, ki so jo dajali čez levo ramo in roko ter jo z levico držali skupaj tako, da je preko prsi nastala široka guba (zgiba), v kateri so kot v kakem toku ali žepu hranili in nosili razne reči: sinus togae L., sinus praetextae Suet., sinum effundere (razpustiti) L.; preg.: aliquid ferre sinu laxo H. v ohlapni zgibi (gubi), torej tako, da se lahko izgubi = malo se brigati za kaj, malo biti mar komu za kaj.
b) tok, žep, denarnica (denar so nosili v gubi toge): cedo mihi ex ipsius sinu litteras Syracusanorum Ci., litteras in sinu ponere L., sinūs ponderat Pr. preiskuje žepe, aurum in sinu eius invenerunt Q., sinum subducere alicui rei Sen. ph. ne hoteti sprejeti česa, braniti se česa, otepati se česa, eorum in sinum omnia congerebant Plin. iun., abditis pecuniis per occultos aut ambitiosos sinus T. v žepih (denarnicah) nizkih in višjih oseb, rapinarum provincialium sinus Plin. (o osebi) = „dajalec v žep“, prikrivalec, potuhar, zatajevalec, utajevalec, exquiri novos sinus et varia praedandi vocabula T., praedam omnem in sinum contulit Lamp. je vtaknil v svoj žep, si je prisvojil; pren.: optatum negotium sibi in sinum delatum esse dicebat Ci. da mu je … (nepričakovano) „padlo v krilo (v naročje)“ = da ga je bil … (nepričakovano) deležen; meton. telesni del pod togino gubo, nedra, nedrje, prsi, naročje, krilo, roke, od tod tudi objem: manum in sinum meretrici ingerere Ter., venisti in sinum tuae mimulae Ci., scortum in sinu consulis recubans L., in sinu iuvenis ponere cervicem O., in sinu natos tenere O., paternos in sinu ferens deos H., usque metu micuere sinus O., implevitque sinum sanguis V., opposuit sinum stricto ferro T., sinum ad ima crura deduxit Suet., sinu germanam amplexa fovebat V., gelu rigentem colubram sinu fovit Ph., rapta sinu matris O., sinus meos fugit Pr.; preg.: in sinu gaudere Ci. veseliti se v notranjosti (v sebi, v srcu) = skrivoma, skrivaj, na skrivnem, potiho(ma), na tihem; prim. Sen. ph. (Epistula 105, 3), tacito gaudeat ille sinu Tib., in tacito cohibe gaudia clausa sinu Pr., plaudere in sinum Tert. na tihem zase; occ. drob, (materino) telo: tacto concipit illa sinu O.
c) pesn. sinekdoha gubasto (nagubano, zgubano) oblačilo, v pl. = obleka: Tyrio prodeat apta sinu Tib., aurato ali purpureo conspicienda sinu O., indue regales sinus O., herbas imitante sinu Stat., enormes non ille sinus … legens Stat. —

III. metaf.

1. nedrje, krilo, naročje = prisrčna ljubezen, prisrčno občevanje, ljubeznivo varstvo, ljubeznivo (prijazno) zavetje, ljubezniva (prijateljska) obramba ali zaščita: non gestandus in sinu est? Ter. zelo ljubiti in čislati, in sinu est meo Ci. ep. moj ljubljenec je, eum res publica suo sinu complexuque recipiet Ci., adulescens ex sinu patriae ereptus Ci., aliquem ex sinu gremioque patriae abstrahere Ci., Bibulum noli dimittere ex sinu tuo Ci. ep., genus de eius dilectu, immo vero de complexu eius et sinu Ci. izmed njegovih prijateljev in zaupnikov, calumniatores ex sinu suo apponere Ci., si in amici sinu defleas Plin. iun., simulationum falsa in sinu avi perdidicerat T., res publica in Vespasiani sinum cessisset T., confugit in sinum tuum concussa res publica Plin. iun., sinum praebere tam alte cadenti Sen. ph., cubiculum ac sinum offere T. zaupanje.

2. occ.
a) notranjost, notrina, sreda, sredina, osrčje: in sinu urbis sunt hostes S., in hoc urbis otio et intimo sinu pacis Plin. iun. prav sredi miru, in urbe ac sinu cavendum hostem T., in sinu bellum Sil., nascuntur in ipso bella sinu Cl.
b) globina, zakotje, zakotek: Ci., non enim fecimus altos nimis et obscuros in his rebus quaestionum sinus Gell. pri teh preiskavah nisem zašel v preskrivne (prevelike, prehude) globine.
c) oblast, moč (prvotno „žep“): opes Cremonesium in sinu praefectorum fore T., omnem fortunam in sinu meo habui Dig.

sit-down [sítdaun] pridevnik
sedé (vzet, zaužit)

a sit-down meal sedé zaužit obed
sit-down strike ameriško stavka, pri kateri delavci ostanejo na delovnem mestu

skin¹ [skin] samostalnik
(človeška) koža
anatomija sloj kože; živalska koža, krzno; meh (za vino)
sleng pivo
sleng konj, kljuse
hudomušno fant
sleng lopov, slepar
botanika kožica, luščina, lupina; površina
navtika lesena ali železna obloga

skin of an orange oranžna lupina
chapped (rough) skin razpokana koža
(un)dressed skin (ne)strojena koža
the inner skin notranja plast kože
the outer skin pokožnica, koža vrhnjica, epiderma
gold-beater's skin tanka membrana, v kateri se pri kovanju ločujejo lističi zlata
wet to the skin do kože premočen
with a whole skin s celo kožo, nepoškodovan
to be in bad skin figurativno biti slabe volje
he is only (he is nothing but) skin and bone sama kost in koža ga je, zelo mršav je
I would not be in your skin ne bi bil rad v vaši koži
to change one's skin menjati (spremeniti) svojo kožo (naravo)
to escape by the skin of one's teeth za las odnesti zdravo (celo) kožo, uiti nevarnosti
it gets under my skin figurativno, pogovorno jezi me, razburja me
to get under one's skin pogovorno iti komu na živce, jeziti (boleti) koga
he has a thick skin on ima debelo, neobčutljivo kožo, naravo
he has a thin skin on je občutljiv
to jump (to leap) out of one's skin figurativno skočiti iz kože, biti ves iz sebe (od veselja, od nestrpnosti, od jeze itd.)
to save one's skin, to come (to get) off with a whole skin célo, zdravo kožo odnesti
near is my shirt, nearer my skin figurativno bog je najprej sebi brado ustvaril; vsak je sebi najbližji

sonōrus 3, adv. -ē (sonor) doneč, zveneč, zvočen, zvonek, odmevajoč, šumeč, hrumeč, hrupeč, bučeč: Eutr., Cl., Prisc. idr., cithara Tib., flumina, tempestates V., nemus Stat., Phocis (kot pokrajina, v kateri je pitijsko preročišče) Stat., terrificus fremitus et sonorus (sc. leonis) Gell. pronicavo rjovenje, sonore oscitavit Gell.

soródstvo parenté ženski spol , famille ženski spol , parents moški spol množine , parentéle ženski spol

krvno sorodstvo consanguinité ženski spol; (po materi) cognation ženski spol; (po očetu) agnation ženski spol
po kateri strani sta v sorostvu? de quel côté êtes-vous parents?
v sorodstvu sva po materini strani nous sommes parents du côté maternel

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

sploh [ô]

1. überhaupt
sploh ne überhaupt nicht, gar nicht
sploh nič überhaupt nichts, gar nichts, keine Bohne, nicht im mindesten
sploh noben überhaupt kein(er)
če sploh wenn überhaupt
to sploh ne pride v poštev das kommt überhaupt nicht in Frage, davon kann keine Rede sein

2.
sploh kdaj jemals, je
če sploh kdaj wenn je
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
sploh kakšen/kateri irgend einer, irgend etwas

3. (nasploh) allgemein, im allgemeinen, im Großen und Ganzen

4.
X sploh X schlechthin (človek sploh der Mensch schlechthin)
(povsem) schlechthin (to je sploh nemogoče das ist schlechthin unmöglich)

5.
sploh pa nebenbei (gesagt)
|
tega sploh ni mogoče opisati das spottet jeder Beschreibung

splòh at all

splòh ne not at all
če splòh if at all
splòh nihče no one at all
če splòh kaj if anything (at all)
če splòh kateri if any (at all)
kaj splòh hoče? what is it he actually wants?
za to splòh ne gre that is not the point in question at all
si ga splòh videl? have you seen him at all?
jaz splòh nisem ničesar videl I have not seen anything at all

spoon¹ [spu:n] samostalnik
žlica; predmet žličaste oblike (npr. veslo); vrsta palice za golf
(= spoon bait) blestivka
pogovorno bedak, tepec
ameriško, sleng zaljubljenec

dessert spoon žlica srednje velikosti
egg-and-spoon race tekma v teku, pri kateri udeleženci nosijo jajce v žlici
table-spoon namizna žlica (normalne velikosti)
tea-spoon (čajna) žlička
wooden spoon zgodovina lesena žlica, ki so jo (v Cambridgeu) dajali najslabšemu na izpitu iz matematike
to be spoons on s.o. ameriško biti zateleban v koga, noreti za kom
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno roditi se kot bogataš
he must have a long spoon that sups with the devil nevarno je z vragom buče saditi, z bikom se ni bosti

star¹ [sta:]

1. samostalnik
astronomija zvezda, ozvezdje
tisk zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje)
figurativno vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevec

star turn figurativno glavna točka, glavna atrakcija
an all-star cast zasedba vseh vlog z zvezdniki
day star; poetično, morning star zvezda danica
evening star zvezda večernica
fixed star zvezda stalnica
lode star zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figurativno zvezda vodnica
north star, pole star (zvezda) severnica
the red star mednarodno društvo za zaščito živali
shooting star, falling star zvezdni utrinek
Stars and Stripes, Star-Spangled Banner zastava ZDA
to be born under a lucky (an unlucky) star biti rojen pod (ne)srečno zvezdo
his star has set njegova zvezda je zašla, njegova slava je minila
the stars were against it figurativno usoda ni tako hotela, usoda je bila proti
to follow one's star figurativno zaupati svoji zvezdi
to see stars figurativno vse zvezde videti (od udarca itd.)
I may thank my stars I was not there lahko govorim o sreči, da nisem bil tam

2. pridevnik
zvezden; glaven; vodilen, odlikujoč se

star chart (map) karta zvezd
star prosecution witness pravno glavna obremenilna priča

state² [stéit] samostalnik (State, state)
država, državna uprava
množina zakonodajno telo na Guernseyu in Jerseyu

affair of State državna zadeva
chair of state prestol
the Balcan States balkanske države
Church and State Cerkev in država
free state (v ZDA) država, v kateri ni bilo suženjstva
slave state (v ZDA) država, v kateri je bilo suženjstvo
the Secretary of State ameriško sekretar (minister) za zunanje zadeve
the States of Europe evropske države
the United States Združene države (ameriške)

stávka strike; walkout

gladovna stávka hunger strike
splošna stávka general strike
opozorilna stávka token strike
solidarnostna stávka sympathy strike
stávka, v kateri delavci ne zapuste svojih delovnih prostorov sit-down, sit-down strike
napoved stávke strike notice
paraliziran zaradi stávke strikebound
kršitelj stávke strikebreaker, blackleg, scab
biti v stávki to be on strike
proglasiti stávko to call a strike
kršiti stávko to blackleg
odločiti se za stávko, skleniti stávko to decide on a strike
izzvati stávko to foment a strike
stopiti v stávko, začeti stávko to come out on strike
pridružiti se stávki to join a strike
stopiti v gladovno stávko to stage a hunger strike, to go on hunger strike
uprizoriti enodnevno stávko to stage a oneday strike
stávka se je razširila the strike has spread
preklicati, odložiti stávko to call off a strike

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

strabismus [strəbízməs] samostalnik
škilavost, škiljenje

cross-eyed (wall-eyed) strabismus škilavost, pri kateri zenice gledajo navznoter (navzven)

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

strike¹ [stráik] samostalnik
udarec (at proti)
zamah, zadetek; udarec, bitje (ure, zvona)
ekonomija stavka, štrajk
šport prazen udarec; srečno naključje, sreča (v špekulaciji)
vojska (zračni) napad
ameriško najdba (rud, nafte); ugriz (ribe)
geologija smer (plasti, slojev), vodoraven sloj
ameriško prevara, bluf; kvaliteta

ale of the first strike prvovrstno pivo
on strike stavkajoč
a lucky strike srečen zadetek (najdba)
strike notice napoved stavke
general strike splošna stavka
sit-down strike stavka, v kateri delavci nočejo zapustiti prostore, kjer delajo
sympathetic strike solidarnostna stavka
to be on strike stavkati
to go on strike stopiti v stavko
to come out on strike začeti stavkati
to call off a strike preklicati (odložiti) stavko
to make a strike imeti (zlasti finančno) srečo

sūcō (succō) -ōnis, m (dvoumna beseda, v kateri sta pomensko združeni dve besedi: 1. sūcus in 2. sūgere, torej „sočnati“ in „izsesavalec ljudi“) krvosès (krvosés), pijavka, metaf. = oderuh: aenigma succonum ex Velia plane non intellexi; est enim numero Platonis obscurius Ci. ep., iam intellexi tuum aenigma; Oppios enim de Velia succones dices Ci. ep. (ker je gr. ὀπός = lat. sucus in ker so bili Opij(c)i bogati oderuhi).