Franja

Zadetki iskanja

  • kóža anatomija peau ženski spol , derme moški spol , écorce ženski spol

    konjska koža robe ženski spol du cheval
    ovčja koža peau de mouton, toison ženski spol
    premočen do kože trempé jusqu'aux os
    iz kože dajati dépouiller, écorcher, familiarno dépiauter
    za kožo mu gre il y va de sa vie
    ne bi bil rad v njegovi koži je ne voudrais pas être dans sa peau
    iz kože bi skočil c'est à vous faire sortir de vos gonds, c'est à vous mettre hors de vous
    na svoji koži kaj občutiti apprendre à ses dépens, être payé pour le savoir
    volk v ovčji koži un loup habillé en berger (ali sous peau de mouton, déguisé en agneau)
  • kráj1 (-a) m

    1. luogo, località; posto; knjiž. sito:
    odročen kraj luogo fuori mano
    domači, rodni kraj luogo, suolo natio
    kraj bivanja (luogo di) residenza, domicilio
    letoviški, turistični kraj località turistica
    kopališki kraj località balneare

    2. (del zemeljske površine glede na gospodarsko usmerjenost, geografsko značilnost, podnebno značilnost, kakovost tal) zona, area; luogo:
    kmetijski, vinorodni kraj zona agricola, vinicola
    gorski, nižinski kraj zona montana, pianeggiante
    topli, hladni kraji zone calde, fredde
    močvirnat kraj zona paludosa

    3. (manjši del zemeljske površine sploh) luogo, posto, punto:
    težko dostopen kraj luogo di difficile accesso
    kraj nesreče, zločina luogo della disgrazia, del delitto
    spravil je ključ na varen kraj nascose le chiavi in luogo sicuro
    na kraju samem sul luogo stesso

    4. (s predlogom izraža največjo oddaljenost od središča, od začetka; začetek, konec; izraža visoko stopnjo) margine, bordo (della strada); principio, inizio; fine:
    stal je na kraju ceste se ne stava sul bordo della strada
    na kraju se soteska zoži da principio la gola si restringe
    dognati kaj do kraja capire, studiare qcs. fino in fondo, del tutto
    od kraja se mu je čudno zdelo da principio trovò strana la cosa
    avgust gre h kraju agosto sta per finire
    biti na kraju svojih moči essere allo stremo delle forze
    biti pri kraju essere alla fine
    dati kaj v kraj mettere qcs. da parte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati, jesti vse od kraja fare, mangiare tutto indistintamente
    govoriti brez konca in kraja parlare e parlare, parlare prolissamente
    iti (s kom)
    h kraju essere al lumicino
    ne imeti ne konca ne kraja non finirla più
    niti na kraj pameti mi ne pride (da bi kaj takega storil) non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
    postaviti stvari na pravi kraj mettere le cose al loro posto
    prehoditi svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
    prihajati z vseh koncev in krajev venire da ogni dove
    priti komu do kraja convincere uno
    strah je na sredi votel, okrog kraja pa ga ni nič la paura è fatta di niente
    namembni kraj destinazione
    lingv. prislovno določilo kraja complemento di luogo
    rel. sveti kraji luoghi santi
  • krátek (-tka -o)

    A) adj.

    1. corto, breve; pren. succinto:
    kratki lasje capelli corti
    kratke hlače pantaloni corti
    kratko pismo lettera breve
    kratki film cortometraggio

    2. (ki traja razmeroma malo časa) breve; corto; fuggevole:
    kratka bolezen malattia breve
    kratek rok breve termine
    kratko življenje vita breve
    v kratkem času in breve tempo

    3. elektr.
    kratki stik corto circuito
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati komu kratek čas divertire qcn.
    biti kratke pameti avere il cervello di gallina
    biti kratkega pogleda essere di vedute ristrette, meschine
    biti kratkih besed essere di poche parole, parco di parole
    med. kratka sapa fiato grosso
    lingv. kratki samoglasnik vocale breve
    rad. kratki valovi onde corte
    obl. kratek brezrokavni plašč mantella
    ekst. za kratek čas per passatempo, per sport
    publ. kratek članek asterisco, stelloncino; trafiletto; žarg. pezzullo
    ekst. kratek izlet puntata; scappata; scorribanda
    obl. kratek jopič giubbotto
    hist. kratek meč daga; gladio; misericordia
    kratek oris schizzo
    muz. kratek predložek acciaccatura
    kratek sprehod giretto
    šport. kratek (kondicijski)
    trening sgroppata
    muz. kratka arija arietta
    kratka dvocevka (mafijašev) lupara
    avt. kratka luč anabbagliante, antiabbagliante
    obl. kratka nogavica calzino, calzerotto
    muz. kratka pavza comma
    hist. kratka pištola mazzagatto
    lit. kratka poučna zgodba apologo
    kratka pridiga, kratek govor sermone
    pren. kratka reklama stacco
    lit. kratka študija profilo
    kratka vsebina sommario
    obl. kratka ženska spalna srajca angl. baby doll
    obl. kratke hlače angl. shorts
    kratko pojasnilo cenno
    PREGOVORI:
    dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina
    laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

    B) krátki (-a -o) m, f, n
    držati koga na kratko pog. pren. tenere a stecchetto qcn.
    potegniti, povleči (ta) kratko avere la peggio
    povedati kaj na kratko dire brevemente, in poche parole
    na kratko pristriženi lasje capelli tagliati corti, a spazzola
    v kratkem (kmalu) tra breve
  • kraval samostalnik
    1. (hrup) ▸ lárma, patália, csetepaté
    delati kraval ▸ csetepatét csinál
    povzročati kraval ▸ patáliát csap
    Mama vpraša sina: Kaj pomeni ta kraval v dnevni sobi? ▸ Az anya kérdezi a fiát: „Mi ez a csetepaté a nappaliban?”

    2. (o burnem odzivu) ▸ hűhó, felhajtás, felfordulás
    zganjati kraval ▸ patáliát csap, jelenetet csinál
    Razlika v ceni prehrambnih artiklov ni bistvena, vsaj ne toliko, da bi morali ob tem zganjati kraval. ▸ Az élelmiszertermékek ára közötti különbség nem olyan nagy, legalábbis nem akkora, hogy amiatt ekkora hűhót kellene csapni.
    zagnati kraval ▸ felhajtást csinál
    Prav neverjetno je, da Hrvati po tej izjavi niso zagnali hujšega kravala. ▸ Hihetetlen, hogy a horvátok nem csináltak nagyobb felhajtást e nyilatkozat után.
    narediti kraval ▸ felhajtást csap
    Tako je bil pred časom velik kraval, ker optiki niso smeli (honorarno) zaposlovati zdravnikov okulistov. ▸ Nemrég nagy felhajtás volt, mert az optikusok nem alkalmazhattak (tiszteletdíjért) szemészorvosokat.
    Reuterjeva novica je sprožila pravi kraval, saj se je izkazalo, da je bil papir, iz katerega je novinar leta 1849 ustanovljene agencije črpal podatke, še pod embargom. ▸ A Reuter híre nagy port kavart, mivel kiderült, hogy az a lap, amelyből az 1849-ben alapított ügynökség újságírója az információit merítette, még mindig embargó alatt áll.
    Ko me prepoznajo, je cel kraval, vsi se hočejo fotografirati, vsi bi radi podpis. ▸ Amikor felismernek, egyből nagy felfordulás lesz, mindenki közös fotót és autogramot akar.
  • krêpek | krepák (-pka -o)

    A) adj.

    1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
    krepek mož uomo robusto

    2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
    krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

    3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
    beli in krepki zobje denti bianchi e forti

    4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
    bila je krepka v telo era di costituzione robusta
    krepek dedec marcantonio

    5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
    krepek zajtrk una buona colazione
    gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

    6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
    krepek požirek lungo sorso
    krepek spanec duro sonno
    krepek vonj forte odore, profumo
    krepke barve colori intensi
    krepek glas, smeh voce, riso squillante

    7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
    krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

    8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
    krepka kletev una bestemmia grossolana
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
    plačati krepek milijon pagare un milione e passa
    imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
    pren. krepka laž grossa bugia
    tisk. krepka črka grassetto

    B) krêpki (-a -o) m, f, n
    dati (komu)
    nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
    povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
    pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa
  • krítičen1 (-čna -o) adj. (nanašajoč se na kritiko) critico, di critica; fustigatore; riprensivo:
    kritični članek articolo di critica
    kritična študija saggio critico
    izraziti kritično misel, pripombo fare appunti critici
    gledati na kaj s kritičnim očesom guardare a qcs. con occhio critico
    kritična izdaja (literarnega teksta) edizione critica (di un testo letterario)
    kritična ocena recensione
    kritična opomba osservazione
  • kriv2 (-a, -o) pravo (ki je kaj zakrivil) [schuld] Schuld, schuldig, [schuldtragend] Schuld tragend
    biti kriv (za) [schuld] Schuld haben/sein (für), die Schuld tragen an, die Schuld ist/liegt bei (X)
    kriva stran [schuldtragender] Schuld tragender Teil
    biti ločen kot kriva stran schuldig geschieden
    čutiti se krivega sich schuldig fühlen
    spoznati za krivega s sodbo: schuldig sprechen
    krivo je to, da … figurativno es liegt daran, …
  • krív (ukrivljen) corvo, curvo, curvado, tortuoso, torcido, ganchudo ; (nepravi) falso, erróneo, incorrecto ; (nenedolžen) culpable

    krive noge piernas f pl torcidas
    kriv nos nariz f torcida (ali ganchuda)
    kriva prisega perjurio m
    krivo pričevanje (jur) falso testimonio m
    kriva vera herejía f
    po krivem falsamente, (krivično) injustamente
    po krivem priseči jurar en falso, perjurar
    kdo je kriv? ¿quién es culpable?
    biti kriv (jur) ser culpable
    biti kriv za kaj, česa tener la culpa de a/c
    biti kriv zločina hacerse culpable de un crimen
    priznati se za krivega declararse culpable, reconecer su culpa
    proglasiti koga za krivega pronunciar veredicto de culpabilidad contra alg
    zaiti na kriva pota (fig) desviarse, descarriarse
  • kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

    Rdeči kríž Red Cross
    kljukasti kríž swastika, hooked cross
    grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
    malteški kríž Maltese cross
    Južni kríž astronomija the Southern Cross
    vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
    trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
    snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
    kríž me boli my back aches
    imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
    še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
    kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
    vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
    napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
    prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
    hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
    pribiti na kríž to nail to the cross
    umreti na krížu to die on the cross
  • kríž croix ženski spol ; (znamenje) signe moški spol de (la) croix ; (pri kartah) trèfle moški spol ; (del telesa) région sacrée (ali lombaire, des reins) , reins moški spol množine ; (konjski) croupe ženski spol ; (na oknu) croisée ženski spol ; (red) croix (d'un ordre)

    Južni križ (astronomija) Croix-du-Sud ženski spol
    kljukasti križ croix gammée, svastika moški spol (ali swastika moški spol)
    nagrobni križ croix funéraire (ali tombale)
    Rdeči križ la Croix-Rouge
    na križ en (forme de) croix
    napraviti križ faire le signe de la croix, se signer
    napraviti križ čez kaj faire son deuil de quelque chose
    pribiti koga na križ mettre en croix, crucifier quelqu'un
    vsakdo mora nositi svoj križ chacun a sa croix ici-bas (ali porte sa croix)
    bol(ečine) v križu mal moški spol de reins, douleurs ženski spol množine dans les reins, douleurs lombaires
  • kríž (-a) m

    1. croce:
    pribiti na križ crocifiggere
    obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

    2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
    lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
    zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
    jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
    pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
    delati križe fare il segno della croce
    pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

    3.
    okenski križ grata
    cestni križ incrocio, crocevia
    vrtljivi križ tornello

    4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
    pren. križi in težave croce e tormento
    pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
    križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
    z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
    križ imeti s kom avere problemi con qcn.
    (velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
    vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

    5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
    že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

    6. (igralna karta) croce

    7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
    bolečine v križu dolori alla schiena

    8. nareč. agr. covone

    9. gastr. culaccio

    10. navt. pennone:
    glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
    če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
    pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
    pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
    inter. božji križ perbacco
    alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
    arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
    astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
    film. malteški križ croce di Malta
    geod. nitni, vizirni križ croce di mira
    Rdeči križ Croce Rossa
    pog. rdeči križ ambulanza
  • križkráž (-a) m

    1. croce, crocetta

    2. pren. groviglio;
    narediti križkraž čez kaj farci sopra una croce
  • króg (-a)

    A) m

    1. mat. circolo, cerchio:
    opisati krog descrivere un cerchio
    obseg, ploščina kroga circonferenza, superficie del cerchio
    polmer, premer središče kroga raggio, diametro, centro del cerchio
    pren. kvadratura kroga la quadratura del cerchio

    2. (kar je tej krivulji podobno) cerchio; evoluzione; giro; lit. girone:
    v krogu hoditi, bloditi girare in cerchio
    postaviti se v krog mettersi, disporsi in cerchio
    letalo je zarisalo širok krog l'aereo descrisse un'ampia evoluzione
    krog obzidja il cerchio delle mura

    3. cerchia; circolo; entourage:
    krog strokovnjakov cerchia di esperti, di addetti ai lavori
    knjiga namenjena širokemu krogu bralcev un libro destinato a un'ampia cerchia di lettori
    praznovati božič v krogu družine fare Natale nella cerchia dei familiari
    finančni, gospodarski krogi circoli finanziari, economici
    kaj zvedeti iz dobro obveščenih krogov sapere qcs. da ambienti, da circoli ben informati

    4. (področje, sfera) sfera, campo, ambito;
    krog raziskovanja sfera, campo di ricerca

    5. šport. krogi anelli

    6. šport. giro; pedana (circolare) di lancio;
    prehiteti koga za en krog doppiare uno

    7. pren.
    začarani krog circolo vizioso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    imeti kroge pod očmi avere le occhiaie
    ogniti se koga v velikem krogu fare un ampio cerchio attorno a
    posesti v krogu sedere in cerchio
    pred očmi se mu delajo krogi vede le stelle
    tisk. barvni krog disco dei colori
    elektr. električni, magnetni, nihajni krog circuito elettrico, magnetico, oscillatorio
    šport. olimpijski krogi cerchi olimpici
    astr. živalski krog zodiaco
    geogr. polarna kroga i circoli polari
    krog kandidatov la rosa dei condidati
    šport. izločilni krog turno eliminatorio

    B) króg adv. star. attorno:
    voj. (na) levo krog! front'a sinist!

    C) prep. star. (okrog, okoli) attorno; circa:
    smehljaj mu igra krog ust un sorriso si disegna attorno alle labbra, le labbra si atteggiano a sorriso
  • krvoskrunski pridevnik
    1. (o incestu) ▸ vérfertőző
    krvoskrunsko razmerje ▸ vérfertőző viszony
    Par se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

    2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
    Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
    Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.
  • kúhati to cook; to boil; to prepare food; (v pari) to stew

    kúhati čaj, kavo to make (ali to prepare) tea, coffe
    ta fižol se težko kuha this bean is a bad boiler
    dobro, fino kúhati to do fancy cooking
    preprosto kúhati to do plain cooking
    kaj se kuha v tem kotlu? what's brewing in this cauldron?
    nekaj se kuha (figurativno) fresh trouble is brewing, something is brewing
    jaz si sam kuham I cook my own food
    ta krompir se dobro kuha these potatoes are good boilers
    ona dobro kuha she cooks well, she is a good cook
    kúhati na malem ognju to simmer
    kúhati jezo na koga to bear someone a grudge
    kúhati žganje to distil spirits (iz from)
    vročina me kuha I am feverish
    nekaj slabega se je kuhalo there was mischief brewing
  • kulísa (-e) f gled. quinta (tudi ekst.), zinale; teh. guida (della leva); pren.
    narediti kaj za kulisami stare, agire dietro le quinte
    parkovna kulisa quinta
    rad. zvočna kulisa effetti sonori
  • kùp (-a) m

    1. mucchio; bica; pila:
    kup drv catasta di legna
    kup knjig pila di libri
    gnojni kup letamaio
    kup zemlje mucchio di terra
    zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
    imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

    2. na kup, na kupu:
    nametati kaj na kup gettare in mucchio
    še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
    pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
    držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
    grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
    zgrmeti na kup crollare
    lesti na kup essere fatiscente
    denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

    3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
    imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
    kup ruševin un ammasso di macerie
    na kup a caterve
    imeti kup skrbi avere un mondo di guai
    kup ljudi un visibilio di gente
    kup cunj cenciame
    kup nesnage knjiž. colluvie
    kup pozdravov knjiž. salutissimi
  • kup|ec moški spol (-ca …) der Käufer; (človek, ki je kaj kupil) der Erwerber (prvi Ersterwerber); (stranka) der Kunde
    posojilo za kupca der Kundenkredit
    proizvodnja za znanega kupca die Kundenproduktion
    pogovor s kupcem das Verkaufsgespräch
    svetovanje kupcem die Kundenberatung
    kreditiranje kupcev die Kundenfinanzierung
  • kupíti comprar; adquirir

    kupiti kaj od koga comprar a/c a alg
    kupiti na debelo (na drobno) comprar al por mayor (al por menor)
    kupiti na kredit (na račun) comprar a crédito (a cuenta)
    kupiti vse vprek comprar en bloque
    kupiti iz prve roke comprar de primera mano
    kupil sem si klobuk (me) he comprado un sombrero
    kupiti pri tvrdki X. comprar en la casa X.
    kupiti za gotovino (na obroke, dragó, poceni) comprar al contado (a plazos, caro, barato)
    kupiti mačka v vreči (fig) comprar a/c en el arca cerrada, comprar a ciegas
    kupiti za kos kruha (fig) comprar por un pedazo de pan
  • kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

    1. comprare, acquistare:
    kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
    kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
    kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
    kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

    2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
    sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

    3. igre comprare (una carta):
    evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
    pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
    pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo