Franja

ramassé, e [ramase] adjectif čokat, krepak; zvit v klobčič, skrčen

expression féminin ramassée jedrnat, klen izraz

regionálen (-lna -o) adj. (področen; pokrajinski, krajeven) regionale, della regione:
lingv. regionalni izraz regionalismo
regionalna avtonomija autonomia regionale
regionalne jedi specialità, piatti regionali
petr. regionalna metamorfoza metamorfismo regionale

rēgius 3, adv. -ē (rēx)

1. kraljevski, kraljev: S., H., Cu. idr., erat regia dignitate N., regium genus Ci., nomen Ci., L., potestas C., dominatus, insignia Ci., civitas Ci. samovlada, samovladje, monarhija, virgo O. kraljična, ales O. (v orlu kot Jupitrovi ptici); occ.: exercitus regius N. kraljeva vojska = vojska perzijskega kralja, bellum regium Ci. s kraljem ali s kraljema (Mitridatom in Tigranom), anni Ci. vladanja rimskih kraljev; pesn.: regia lympha Tib. (ker so jo pili perzijski kralji).

2. kraljevski = kraljem pristoječ, kralju primeren (ustrezen, spodoben), kralja dostojen, kralja vreden: L. idr., regia res scelus est O., tibi regium videtur ita vivere Ci., regia res est succurrere lapsis O., multa regia sunt in Deiotaro Ci. veliko kraljevskih lastnosti.

3. krasen, sijajen, odličen, imeniten, slaven, dičen, razkošen, bleščeč, bleščav: forma Pl., moles (zgradbe) H., comitatu regio atque ornatu Ci., apparatu regio uti N., charta Cat., morbus H., Cels. idr. zlatenica (ker so jo baje zdravili z izbranimi zdravili, z veselostjo ipd.), stella Plin. kraljev(sk)a zvezda (velika svetla zvezda v ozvezdju Lev, zdaj imenovana Regulus), regie accubare Pl. kakor kralj, regie polita aedificia Varr.

4. gospodovalen, oblasten, gospostven, gosposki, samovoljen, zapovedljiv, ukazovalen, despotski, trinoški, samodržen, tiranski: superbum istud et regium, nisi … Plin. iun., regios spiritus reprimere N. despotsko ošabnost, crudeliter et regie factum esse dicunt Ci., regie seu potius tyrannice Ci. — Od tod subst.

1. rēgiī -ōrum, m
a) kraljeva vojska, kraljeve enote, kraljevci: L., multis milibus regiorum interfectis N.
b) kraljevi satrapi, dvorjani(ki): fama ad regios perlata N.

2. rēgia -ae, f
a) (sc. domus) kraljevski dvor (dvorec), kraljevi grad, kraljeva palača, prestolno (glavno) mesto, prestolnica: Ci., C. idr., qui regiam tuebantur N. dvorna telesna straža, regia Ditis, Solis O., caeli V. nebeški grad, quid Croesi regia, Sardis? H.; pesn. o Kakovi duplini (votlini) in Evandrovi koči: V.; occ. stari grad v Rimu, ki ga je zgradil Numa ob „sveti cesti“ (via sacra) nedaleč od Vestinega svetišča: Ci., hic locus exiguus, qui sustinet atria Vestae, erat regia Numae O.; od tod atrium regium L. svod, dvorana tega dvora.
b) kraljev (kraljev(sk)i) šotor v taboru: L., Cu.
c) meton. dvor = kraljev(sk)a rodbina: L.; pa tudi = vladar in dvorjani: T., Petr. poet.
d) čisto lat. izraz za basilica (gr. βασιλική) = svod (svodovi), dvorana, javno poslopje z dvema stebrenikoma, stebrišče: Suet., Stat.
e) bot. čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.
f) sc. (potestas) = gr. βασιλεία kraljev(sk)a vlada, kraljev(sk)a oblast, kraljevanje: regia Persica Cu.; metaf.: gregis regia cui cessit Val. Fl. (o biku).

rēgula² -ae, f (rēgulus) bot. régula, popolno herba regula, čisto lat. izraz za rastl. basilisca: Ap. h.

rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
rendre les armes položiti orožje, vdati se
se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
rendre bien biti donosen, biti izdaten
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
rendre capable usposobiti
se rendre caution biti porok, jamčiti
rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
rendre une forteresse predati trdnjavo
rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
rendre un jugement izreči sodbo
rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
rendre la justice soditi, deliti pravico
se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
rendre nul (juridique) razveljaviti
rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
rendre raison de quelque chose objasniti kaj
rendre le salut odzdraviti
rendre le sens podati smisel
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
rendre tranchant (na)ostriti
se rendre à son travail iti na delo
rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
rendre visite à quelqu'un obiskati koga
rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!

re-vēlō -āre -āvī -ātum (re in vēlāre)

1. razkri(va)ti, odkri(va)ti, galiti, razgaliti (razgaljati): caput (sc. iumenti) Suet. (naspr. involvere), caput (iz spoštovanja, kot izraz spoštovanja) Arn., frontem revelant T. se dajejo ostriči, ore revelato O., faciem revelare Ambr. odgrniti (odgrinjati) lice = vzdigniti (umakniti) tančico z obraza, pectus Fl., mentita sacra O.

2. metaf. razkri(va)ti, razode(va)ti, pojasniti (pojasnjevati): Vulg., fraudes Ap., ut, si qua forte a Graecis obscure dicta sint, revelentur Cael., omnia Tert., iustitiam et salutem Domini cunctis gentibus Hier., Ulixes Eumaeo, quis sit, revelat Aus.

rȉba ž
1. riba: morska, slatkovodna, riječna riba bijela riba ljudski izraz za sladkovodno ribo; zdrav kao riba u vodi; ćutati kao riba; osjećati se kao riba na suhu, na suvu; ne biti ni riba ni meso ne biti ne krop ne voda
2. ribolov: ići u -u
3. ekspr. vplivna oseba: policija uhvati tešku -u; on predstavlja u društvu krupnu -u
4. Ribe ž mn. astr. Ribe, Pisces

rímski (-a -o) adj.

1. hist. romano:
rimski imperij impero romano
rimski nos naso romano
rimska volkulja lupa romana
polit. rimski pozdrav saluto romano, fascista
rimsko pravo diritto romano

2. (ki se nanaša na današnji Rim) romanesco, romano; ekst. capitolino:
rimska kuhinja cucina romana
lingv. rimsko narečje dialetto romanesco

3. rel. (rimskokatoliški) (cattolico) romano, di Roma:
rimska in pravoslavna cerkev la Chiesa di Roma e la Chiesa ortodossa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lingv. rimska beseda, rimski izraz romanismo
hist., muz. rimska bojna trobenta buccina
astr. Rimska cesta Via lattea
tisk. rimska črka carattere romano
rimska tehtnica stadera
mat. rimske številke numeri romani
hist. rimski limes il limes romano
šport. rokoborba v grško-rimskem slogu lotta greco-romana

rotovž samostalnik
(nekdanji izraz za mestno hišo) približek prevedka ▸ városháza

señal ženski spol znamenje, znak, signal; mejni kamen; sled; brazgotina; križec (podpis nepismenih)

señal de aviso predznak, predsignal
señal luminosa svetlobni signal
señal de peligro signal v sili
señal de unión vezaj
bandera de señales signalna zastava
disco de señales signalna plošča
en señal kot dokaz, v znak
en señal de protesta kot izraz protesta
ni señal (fig) niti sledu ne
dejar (paga y) señal aro dati
hacer una señal znak dati, pomigniti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
señales de camino (ali de turismo) markacije, znaki na poti

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

serafico agg. (m pl. -ci)

1. relig. serafinski, serafski; angelski:
il serafico, il padre serafico Sv. Frančišek Asiški
Dottore serafico angelski doktor, Sv. Bonaventura
ordine serafico frančiškanski red

2. pren. pog. blažen; miren, veder:
espressione serafica blažen izraz

servant [sə́:vənt] samostalnik
(glavni) služabnik, sluga, služitelj, posel; hišna pomočnica, služabnica; državni (javni) uslužbenec
množina služinčad, posli

servants' hall soba za posle
civil servant uslužbenec državnih, nevojaških, civilnih ustanov
domestic servants hišni posli, služinčad
general servant služkinja za vsa dela
indoor servant služabnik, ki opravlja posle v hiši
maid-servant služkinja, dekla
man-servant služabnik, sluga
out-door servant služabnik, ki opravlja posle zunaj hiše (vrtnar, konjski hlapec ipd.)
Post-Office servant britanska angleščina poštni uslužbenec
public servants državni nameščenci
Your obedient servant Vaš vdani (vljudnosti izraz na koncu pisma pred podpisom; se rabi danes le v uradnih dopisih)
he keeps four servants on ima štiri služahnike

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

set² [set] pridevnik
določen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni)
ameriško trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden (with z)
zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)

at the set day na določeni dan
set egg jajce z razvitim piščetom v lupini
set fair stalno lepo vreme
set form predpisan formular
set piece (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemet
set phrase ustaljen izraz (reklo, fraza)
set scene kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delov
set resolution trden sklep
set speech vnaprej pripravljen, naštudiran govor
set time dogovorjen (odrejen, določen) čas
close-set na gosto postavljen
hard-set v škripcih
people with set opinions ljudje z ustaljenimi nazori
well-set stasit, lepe rasti, postaven
well set up in wine dobro založen, oskrbljen z vinom
I am set on s.th. srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čem
his teeth were set stiskal je zobe

sicilijánski (-a -o) adj. geogr. siciliano; hist. siculo; trinacrio:
lit. sicilijanska pesniška šola scuola siciliana
sicilijanska baretka coppola
muz. sicilijanska dromlja maranzano
šah. sicilijanska otvoritev apertura siciliana
hist. sicilijanske večernice i vespri siciliani
hist. sicilijanski Grk siciliota
lingv. sicilijanski izraz sicilianismo

simpatij|a ženski spol (-e …) die Sympathie, die Zuneigung
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse bekommen/haben
ne žeti simpatij auf keine Gegenliebe stoßen, keine Gegenliebe finden
izraz simpatije die Sympathiebekundung
buditi (vnaprejšnje) simpatije ein Sympathieträger sein

sīs², skrč. iz si vis če (ako) hočeš, izraz iz pogovornega jezika = če ti je ljubo, če se ti ljubi (da), prosim, vendarle: ne sis plora Pl., cave, sis Ter., refer animum, sis, ad veritatem Ci.; tako tudi v pl. sultis = sī vultis: adeste, sultis Pl.

skováti (skújem) perf.

1. forgiare; coniare:
skovati denar coniare monete
skovati orodje forgiare arnesi

2. pren. forgiare, plasmare:
skovati prijateljstvo, značaj forgiare un'amicizia, il carattere

3. coniare; ekst. accomodare, rabberciare:
skovati izraz, besedo coniare un termine, una parola
skovati govor rabberciare un'allocuzione

4. pren. tessere, tramare:
skovati zaroto tessere le fila di una congiura, tramare una congiura
skovati prevare tessere inganni

5. pren.
skovati dobiček trarre profitto

slogóven (-vna -o) adj. di, dello stile, stilistico:
slogovna prefinjenost stilismo, raffinatezza stilistica, raffinatezza dello stile
lit. slogovni izraz movenza, stilema