Franja

Zadetki iskanja

  • igrati se z usodo frazem
    (ravnati preveč lahkomiselno; spraviti v nevarnost) ▸ a sorssal játszik, kihívja maga ellen a sorsot
    Politiki so tisti, ki delajo slabo, se igrajo z usodami ljudi. ▸ A politikusok azok, akik csapnivalóan dolgoznak, miközben az emberek sorsával játszanak.
    Treba je biti zelo previden, saj je snežna podlaga velikokrat poledenela, tik pod vremensko postajo pa je prepad. Tu se ne gre igrati z usodo, varnost je na prvem mestu. ▸ Nagyon óvatosnak kell lenni, mivel a hó felszíne gyakran lefagy, és közvetlenül a meteorológiai állomás alatt van egy szakadék. Ne hívja ki maga ellen a sorsát, a biztonság az első.
    Ljudi je pozval, naj ne hodijo na volišča, če pa že gredo, naj glasujejo proti in s tem vladi sporočijo, da se ne sme igrati z usodo države in prebivalcev. ▸ Arra buzdította az embereket, hogy ne menjenek el szavazni, vagy ha mégis, akkor szavazzanak a kormány ellen, azt üzenve ezzel, hogy nem szabad az ország és az emberek sorsával játszani.
  • igual enak, enake oblike, enakomeren, enakovreden, ustrezen, podoben

    igual a enak kot, dorasel (čemu)
    igual a la muestra ustrezen vzorcu
    dos y dos igual a cuatro 2 + 2 = 4
    al igual, a la iguala na isti način (de kot); trg al pari
    tratar de igual a igual ravnati s kom kot z enakim
    en igual de na mestu
    por (un) igual enako
    belleza sin igual lepota brez primere
    todo me es igual vseeno mi je
    un igual suyo eden njemu enakih
    no tener igual ne imeti sebi enakega
    no tiene igual je nenadomestljiv; temu se ne da odpomoči
    ha encontrado su igual našel je sebi enakega
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • imbaldanzire

    A) v. tr. (pres. imbaldanzisco) (rendere baldanzoso) narediti objestnega, predrznega; opogumiti, opogumljati:
    il successo lo ha imbaldanzito zaradi uspeha se je prevzel

    B) ➞ imbaldanzire, imbaldanzirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbaldanzisco) postati objesten, predrzen; prevzeti se
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • immobilizzare v. tr. (pres. immobilizzo)

    1. narediti, delati nepremičnega:
    la brutta caduta lo ha immobilizzato a letto hud padec ga je priklenil na posteljo

    2. ekon. imobilizirati, investirati v nepremičnine
  • impastoiare v. tr. (pres. impastoio)

    1. nadeti pripone, zvezati s priponami

    2. pren. ovirati, motiti; preprečiti, preprečevati:
    ha la mente impastoiata da pregiudizi razum mu vklepajo predsodki
  • impatto m

    1. fiz. sunek

    2. ekst. sunek, udarec, trčenje

    3. pren. vpliv, vplivanje:
    la televisione ha un forte impatto sui giovani televizija ima močen vpliv na mladino
  • impuesto pretekli deležnik od imponer

    impuesto de poučen o, na tekočem o
    se ha impuesto en todos los detalles seznanil se je z vsemi podrobnostmi
  • imunski sistem stalna zveza
    (o odpornosti organizma) ▸ immunrendszer
    krepiti imunski sistem ▸ immunrendszert erősít
    oslabljen imunski sistem ▸ legyengült immunrendszer
    imunski sistem organizma ▸ organizmus immunrendszere
    močan imunski sistem ▸ erős immunrendszer
    delovanje imunskega sistema ▸ immunrendszer működése
    slab imunski sistem ▸ gyenge immunrendszer
    Če je naš imunski sistem oslabljen, hitreje zbolimo za prehladom in gripo. ▸ Ha az immunrendszerünk legyengült, hamarabb megfázunk és gyorsabban kapjuk el az influenzát.
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • incamerare v. tr. (pres. incamero) zaseči, zapleniti:
    lo Stato ha incamerato i suoi beni država je zaplenila njegovo imetje
  • inchiodare

    A) v. tr. (pres. inchiōdo)

    1. pribiti:
    inchiodare un coperchio pribiti pokrov
    inchiodare alla croce pribiti na križ, križati

    2. pren. prikovati:
    l'influenza mi ha inchiodato al letto per una settimana gripa me je za teden dni prikovala na posteljo
    inchiodare l'auto naglo zavreti, zavirati

    3. pren. prevarati, ogoljufati

    B) ➞ inchiodarsi v. rifl. (pres. mi inchiōdo)

    1. zadolžiti, zadolževati se

    2. blokirati, biti blokiran:
    si è inchiodato il freno a mano blokirala je ročna zavora
  • incidēnza f

    1. vpad

    2. mat. incidenca:
    angolo d'incidenza vpadni kot

    3. pren. vpliv, učinek; delež; stopnja:
    la cattiva igiene ha una forte incidenza sulle malattie slaba higiena hudo vpliva na obolevnost

    4. ekon. davčna obremenitev
  • indistintamente avv. zabrisano; brez razlike; nerazločno:
    l'epidemia ha colpito tutti indistintamente epidemija je prizadela vse po vrsti
    vedere indistintamente nerazločno videti
  • infatti cong. namreč, saj, kajti:
    è un ignorantone, infatti non ha mai preso in mano un libro velik nevednež je, saj še nikoli ni imel knjige v rokah
  • infradiciare

    A) v. tr. (pres. infradicio)

    1. premočiti

    2. povzročiti, povzročati gnitje:
    il caldo ha infradiciato la frutta na vročini je sadje zgnilo

    B) ➞ infradiciarsi v. rifl. (pres. mi infradicio)

    1. premočiti se

    2. segniti, zgniti
  • inghiottire v. tr. (pres. inghiottisco)

    1. požreti, požirati (tudi pren.):
    inghiottire le lacrime požreti, zadržati solze
    il fallimento ha inghiottito tutti i suoi risparmi bankrot je požrl vse njegove prihranke

    2. pren. (tollerare) prenesti, prenašati; trpeti:
    inghiottire un'offesa požreti žalitev
  • inondare v. tr. (pres. inondo)

    1. poplaviti, poplavljati; preplaviti, preplavljati (tudi pren.):
    il fiume ha straripato inondando la campagna reka je prestopila bregove in preplavila polje
    inondare un paese coi propri prodotti preplaviti deželo s svojimi proizvodi

    2. pren. teči v potokih, liti:
    lacrime amare gli inondavano il viso grenke solze so mu zalile obraz
  • in quanto

    A) avv. kot:
    in quanto minorenne non ha diritto di voto kot mladoletnik nima volilne pravice

    B) cong. ker

    C) prep. glede, kar zadeva:
    in quanto a me non ho appunti da fare kar zadeva mene, nimam ugovorov