Franja

sestavína constituant moški spol , composant moški spol

bistvena sestavina élément moški spol (ali constituant) essentiel
glavna sestavina constituant (ali composant) fondamental; (osnovna) élément moški spol

sestavína (-e) f

1. componente, costituente, ingrediente, elemento, sostanza:
izločiti odvečne sestavine eliminare le componenti superflue
organske in anorganske sestavine živih bitij le componenti organiche e inorganiche degli essere viventi
glavna sestavina elemento base

2. (sestavni del) parte integrante, elemento costitutivo

sestr|a² [ê] ženski spol (-e …) medicina

1. medicinska: die Krankenschwester, die Schwester (glavna Oberschwester, glavna oddelka Stationsschwester, nočna Nachtschwester, patronažna Gemeindeschwester)
šola za medicinske sestre die Schwesternschule
dijakinja šole za medicinske sestre die Schwesternschülerin

2. v zdravniški ordinaciji: die Arzthelferin, die Sprechstundenhilfe

sêstra sœur ženski spol ; popularno frangine ženski spol ; (bolniška) infirmière ženski spol ; (samostanska) religieuse ženski spol ; (usmiljena) sœur de charité

glavna (bolniška) sestra infirmière en chef
medicinska sestra infirmière diplômée
sestra po mleku sœur de lait
po pôli sestra demi-sœur ženski spol; (po očetu) sœur consanguine, (po materi) sœur utérine
starejša (mlajša) sestra sœur aînée (cadette)
sestri dvojčici sœurs jumelles
siamski sestri sœurs siamoises

sêstra hermana f ; (samostanska) monja f , religiosa f

bolniška sestra (hermana f) enfermera f
usmiljena sestra hermana de la Caridad
glavna sestra (bolniška) enfermera f jefe (nočna de noche)
medicinska sestra enfermera diplomada (ali titulada)
patronažna sestra enfermera visitadora
sestra po mleku hermana de leche
polsestra hermanastra f, medio hermana f
sestra po očetu (po materi) hermana consanguínea (uterina)

sezon|a [ó] ženski spol (-e …) die Saison, (tudi šport), die -zeit, v gledališču: die Spielzeit, Spielsaison, das Spieljahr, (glavna Hochsaison, Hauptsaison, koncertna Konzertsaison, kopalna Badezeit, Badesaison, lovna Jagdzeit, tekmovalna Rennsaison, vmesna Zwischensaison, zimska Wintersaison)
mrtva sezona tote Saison
… sezone Saison-
(konec das Saisonende, otvoritev die Saisoneröffnung, začetek der Saisonbeginn)
odvisen od sezone saisonbedingt
vezan na sezono saisongebunden

sezóna (-e) f stagione; ekst. campagna:
nizka, glavna sezona bassa, alta stagione
kopalna, nogometna, smučarska sezona stagione dei bagni, calcistica, sciistica
sezona lova, ribolova stagione della caccia, della pesca
glasbena, gledališka, koncertna sezona stagione musicale, teatrale, concertistica
obl. jesenska, spomladanska sezona mezza stagione
agr. sezona češenj, grozdja stagione delle ciliege, dell'uva
gobja sezona stagione dei funghi
meteor. deževna, suha sezona stagione piovosa, secca

Sīrius (sīrius) -iī, m (Σείριος, σείριος) Sírius, Sírij, pasja zvezda (čisto lat. canicula), glavna zvezda v ozvezdju Veliki pes, ki vzhaja sredi meseca julija ob najhujši vročini (pasji dnevi): Hyg., Tib., Lucan., tum steriles exurere Sirius agros V., iam rapidus torrens sitientis Sirius Indos ardebat caelo V.; pesn. adj. = Síriusov, Sírijev: Sirius ardor V., Col., astrum Sirio fervet vapore Prud.

skŕb (-í) f

1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi

skúšnja experience; (izkustvo) practice; gledališče rehearsal

generalna skúšnja gledališče final rehearsal
glavna (gledališka) skúšnja dress rehearsal
iz skúšnje, po skúšnjah by (ali from) experience
vodja (gledališke) skúšnje rehearser
dobre (slabe, neprijetne) skúšnje pleasant (unpleasant) experiences (s kom with someone)
imel sem slabe skúšnje I have had unpleasant experiences
pomanjkanje skušenj lack of experience
iti na skúšnjo to go to a rehearsal
imeti gledališko skúšnjo to rehearse
vedeti iz skúšnje, po lastnih skúšnjah to know by (ali from) experience

skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f

pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados

spring² [spriŋ]

1. samostalnik
skok, odskok; zalet
tehnično vzmet, pero; elastičnost, prožnost
figurativno duševna prožnost, energija
figurativno impulz, podnet, spodbuda, nagib, motiv, povod; vir, izvir, studenec
množina čas plime
figurativno izvor, poreklo; začetek; razpoka, reža (v lesu); zvitost, zvijanje (deske, grede)
zastarelo jutranji svit, svitanje

air spring pnevmatična vzmet (zavora, blažilnik tresenja ali udarcev)
cee spring vzmet v obliki črke C
day-spring poetično svitanje, svit
hair spring fina vzmet nemirke (v uri)
hot springs topli izviri, toplice
main spring glavna vzmet (v uri)
mineral springs slatinski, mineralni izviri (vrelci)
motor-car springs vzmeti pri avtomobilu
spring bed, spring mattress vzmetna postelja, vzmetna žimnica
to go to the spring for water iti po vodo k studencu
the spring has gone out of his step figurativno njegova hoja je izgubila svojo elastičnost
to rise with a spring naglo vstati, skočiti
to stand up with a spring planiti kvišku, skočiti na noge
to take a spring vzeti zalet, skočiti

2. pridevnik
elastičen, prožen; vzmetni; (od)skočen; zagonski

stand¹ [stænd] samostalnik
stanje (na nogah), položaj, mesto; stališče; tribuna, oder; stojnica, začasna prodajalna na trgu; stojalo, mizica, regal, polica
fotografija stativ; postaja, postajališče, parkirni prostor za taksije; zastoj (tudi figurativno)
ustavitev, odpor
gledališče gostovanje igralcev, trajanje gostovanja
ameriško (še) nepožeto žito; (še) neposekan gozd; zajezena voda
zastarelo garnitura
zastarelo, narečno roj (čebel)
zgodovina krdelo (vojakov)
pravno, ameriško prostor za priče

a stand of arms popolna oprema z orožjem za vojaka, puška s priborom
stand of colours polkovna zastava
band-stand paviljon za godbo
a bold stand junaški odpor
book-stand stojnica, kiosk za prodajo knjig
cab-stand postajališče taksijev ali kočij
cruet-stand steklenički za olje in kis
flower-stand stojalo za cvetlice
fruit-stand stojnica za prodajo sadja na trgu
grand stand uradna (glavna) tribuna (na tekmah, dirkah itd.)
hat-stand polica (obešalnik) za klobuk
ink-stand tintnik
news stand ameriško kiosk za prodajo časopisov
one-night stand gledališče enkratno (igralsko) gostovanje
umbrella-stand stojalo za dežnike
wash-stand umivalnik
to be at a stand zastarelo odreveneti, obstrmeti (od začudenja), biti zbegan, zmeden
there is a cabstand in this street v tej ulici je parkirni prostor za taksije
to be brought (to come) to a stand ustaviti se, zastati, obstati
we were brought to a stand by a deep river zaustavila nas je globoka reka
to bring to a stand (za)ustaviti, privesti do ustavitve, do zastoja
to make a stand upirati se, ustavljati se (čemu)
the enamy made a good stand against our attack sovražnik je nudil krepak odpor našemu napadu
to take stand in a debate zavzeti stališče v debati
he took his stand near the door zavzel je mesto (postavil se je) poleg vrat
he took his stand on the letter figurativno oprl, skliceval se je na pismo
to take the stand ameriško, pravno nastopiti kot priča, potrditi s prisego (on s.th. kaj)

staple² [stéipl]

1. samostalnik
ekonomija glavni predmet (artikel) trgovine; glavni proizvod; surovina
tehnično surova volna; kakovost vlakna volne, bombaža
ekonomija središče, skladišče
zgodovina tržišče s skladalno pravico
figurativno glavni predmet (stvar)

sport is the staple of discussion šport je glavni predmet razgovora

2. pridevnik
glavni, biten (proizvod, blago itd.); masoven, ki se dobro prodaja

staple fibre lesno vlakno
the staple food of the country glavna hrana prebivalstva

3. prehodni glagol
sortirati, razvrstiti (bombaž, volno itd.) po kakovosti, dolžini vlaken

star¹ [sta:]

1. samostalnik
astronomija zvezda, ozvezdje
tisk zvezdica; bela lisa na konjskem čelu ipd.; zvezda (odlikovanje)
figurativno vidna osebnost; zvezdnik, -ica, slaven ali glaven filmski igralec (igralka); slovit pevec

star turn figurativno glavna točka, glavna atrakcija
an all-star cast zasedba vseh vlog z zvezdniki
day star; poetično, morning star zvezda danica
evening star zvezda večernica
fixed star zvezda stalnica
lode star zvezda, po kateri se ravna smer (kurz), zlasti severnica; figurativno zvezda vodnica
north star, pole star (zvezda) severnica
the red star mednarodno društvo za zaščito živali
shooting star, falling star zvezdni utrinek
Stars and Stripes, Star-Spangled Banner zastava ZDA
to be born under a lucky (an unlucky) star biti rojen pod (ne)srečno zvezdo
his star has set njegova zvezda je zašla, njegova slava je minila
the stars were against it figurativno usoda ni tako hotela, usoda je bila proti
to follow one's star figurativno zaupati svoji zvezdi
to see stars figurativno vse zvezde videti (od udarca itd.)
I may thank my stars I was not there lahko govorim o sreči, da nisem bil tam

2. pridevnik
zvezden; glaven; vodilen, odlikujoč se

star chart (map) karta zvezd
star prosecution witness pravno glavna obremenilna priča

statutory [stǽtjutəri] pridevnik (statutorily prislov)
zakonit, ustaven, odrejen s statutom, ustrezen statutu, predpisan s statutom (zakonom), pravilen

on a statutory basis (footing) na zakoniti podlagi
statutory agent zakoniti zastopnik
statutory heir zakoniti dedič
statutory meeting trgovina prva glavna skupščina po ustanovitvi kakega društva
statutory limitations, statutory period zastaranje
statutory rape pravno posilstvo

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

strást passion; vehement desire; violent impulse; (gorečnost) keenness; (spolna) sensuality, lust, libido

brzdati svoje strásti to check (ali to temper) one's passions (ali appetites)
vdajati se strástem to give way to one's passions
kajenje (branje) je pri njem prava strást smoking (reading) is a passion with him
izbruh strásti a burst of passion
prevzet, obseden od strásti passion-ridden
strást za igranje, igralska strást passion (ali craze, fondness) for games (ali gaming)
njegova glavna strást his ruling passion
ravnati, storiti v strásti to act impulsively
soditi brez strásti to judge dispassionately
on je suženj svojih strásti he is a slave to his passions

street [stri:t]

1. samostalnik
ulica, cesta
zastarelo deželna cesta; vozišče, cestišče; ljudje na cesti ali prebivalci določene ulice

across the street čez cesto (ulico)
in (ameriško on) the street na ulici (cesti)
the street glavna (poslovna) ulica
streets ahead, streets better figurativno, pogovorno daleč boljši (močnejši)
not in the same street with figurativno, pogovorno neprimerno slabši, ki se ne da primerjati z; (borza) zaključen po zaprtju borze
man in the street človek z ulice, poprečen, navaden človck
side street stranska ulica
woman of the streets pocestnica, prostitutka
this is not up my street pogovorno to se me ne tiče; to ni zame, to mi ne leži
to go on the streets figurativno iti na cesto, postati prostitutka
to have the key of the street biti na cesti, biti brezdomec
to live in the street biti stalno na poti, nikoli ne biti doma
the window looks on the street okno gleda (je obrnjeno) na ulico
to walk the streets figurativno biti pocestnica, prostitutka
don't walk in the street! ne hodi po vozišču (cestišču)!
to turn s.o. out into the street postaviti koga na cesto, vreči koga iz stanovanja

2. pridevnik
uličen, cesten

street lighting cestna razsvetljava
street porter postrešček
street sale prodaja na cesti (ulici); (borza) kratkoročen, v prostem prometu, poborzni

strojnic|a¹ [ô] ženski spol (-e …) der Maschinenraum (glavna Hauptmaschinenraum, pomožna Hilfsmaschinenraum), das Maschinenhaus, Krafthaus