Franja

one³ [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena

one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist

oproščén excusé, pardonné; dispensé, dégagé, exempté, exempt de, exonéré; absolu, acquitté, déchargé, disculpé, innocenté, justifié; libéré, délivré, dégagé:

biti oproščen carine être exempt de droits de douane
carine oproščeno blago marchandises ženski spol množine exonérées
biti oproščen davkov être exempté (ali exonéré) des impôts
oproščen vojaške službe dispensé (ali exempté, libéré) du service militaire
trije so bili obsojeni, dva pa oproščena trois ont été condamnés, et deux acquittés

oprsje samostalnik
1. (ženske prsi) ▸ kebelZvezdnica je svoje oprsje zakrila z rokami. ▸ A sztár a kezeivel takarta el a kebleit.

2. (del telesa) ▸ kebel, mellkas
Voznik je z oprsjem udaril ob volanski obroč in ga zlomil. ▸ A sofőr a mellkasával a kormánykeréknek ütődve eltörte azt.
Prijel je otroka in prislonil njegovo drhteče drobno oprsje ob svoje. ▸ Megfogta a babát, és reszkető kis mellkasát a saját kebléhez szorította.

3. (pri živalih) ▸ hátpajzs, tor
Značilnost večine izmed 3200 vrst suhih južin so oči, ki leže na majhni izboklini sredi oprsja. ▸ A 3.200 kaszáspókfaj legtöbbjére a hátpajzs kis dombjain ülő szemek jellemzők.
Večina žuželk ima na oprsju dva para kril, nekatere samo en par kril, nekatere pa so brez kril. ▸ A legtöbb rovarnak két pár szárny van a torján, néhánynak csak egy pár, és vannak szárnyatlanok is.

ōtto

A) agg.

1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

B) m invar.

1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

3. šport osmerec

out³ [áut] predlog
iz, ven, izven, zaradi

from out iz, izven
out of doubt nedvomno
to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
out of breath zadihan
out of fashion (ali date) zastarel
out of doors zunaj
out of keeping with neharmoničen, neprimeren
out of order pokvarjen
out of patience pri kraju s potrpljenjem
out of place ne na pravem mestu, neumesten
out of the ordinary nič posebnega
out of pocket na izgubi
out of print razprodan (knjiga)
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
out of sorts razdražljiv, siten
out of step ne v koraku s kom ali čim
times out of number neštetokrat
two out of three dva od treh
out of the way odročen, nenavaden
out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
out of the woods izven nevarnosti
out of work brezposeln
out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča

ozíroma konj. ovvero, ossia, o meglio, rispettivamente:
imam dva otroka stara dvanajst oziroma deset let ho due figli, rispettivamente di dodici e dieci anni
s športom, oziroma alpinizmom, se ukvarja od mladih nog fin da giovane pratica lo sport e più precisamente l'alpinismo

pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

au pair za hrano in stanovanje
pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
de pair na isti stopnji, enak
succès hors pair uspeh brez primere
Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
numéro masculin pair sodo število
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo

paltry [pɔ́:ltri] pridevnik (paltrily prislov)
reven, beden, pičel, oguljen, nepomemben; ničvreden, zaničevanja vreden

a paltry sum pičla vsota
a paltry excuse bedno opravičilo
a paltry two shillings dva borna šilinga

Papianilla -ae, f Papijaníla, Avitova hči; l. 452 po Kr. se je poročila s Sidonijem Apolinarom in mu rodila dva otroka: sina Apolinara in hčer Roscijo: Sid.

par (dvojica) pair, couple, two; (psov, divjadi) brace; set of two; (volov) a yoke (ali ZDA span) of oxen; (nekoliko) one or two, some, a few, several

po parih by twos, by pairs, two by two
par dni a couple of days, a day or two, (več kot dva dni) a day or so
v par dneh in a couple of (ali in a few) days, in a matter of days
par vrstic a line or two
par rokavic a pair of gloves
izgubil sem par te rokavice I have lost the companion to this glove
poročen par married couple, wedded couple
par zaročencev an engaged couple
vrsta šolark, ki hodijo v parih (pogovorno) a crocodile
ni mu ga para (ni mu enakega) there is no one to equal him, he has no equal; he is matchless; he is unrivalled

par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa

parallèle [-lɛl] adjectif vzporeden (à z, k); figuré istosmeren; féminin, mathématiques vzporednica; masculin paralela, vzporedba; primera, primerjava

barres féminin pluriel parallèles bradlja (telovadno orodje)
deux droites féminin pluriel parallèles vzporedni premici
marché masculin parallèle de l'or vzporedni (t. j. ilegalni, črni) trg (borza) z zlatom
faire, établir un parallèle entre deux auteurs primerjati dva avtorja; masculin vzporednik

partiō² -īre -īvī -ītum in partior -īrī -ītus sum (pars)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati) (celoto na dva ali več delov), na dele da(ja)ti, ločiti (ločevati) (naspr. iungere): tu gaudia mecum partisses Luc. ap. Non., testamento patria bona partire Afr. ap. Non., praedam pariter cum illis partiam Pl., sol … oras partit et … dividit orbem Lucr., regnum inter se partivere T., partito exercitu C., L., partitā classe L., tertia post Hyadas cum lux erit orta remotas, carcere partitos Circus habebit equos O., partiri limite campum V., partiri curas cum aliquo V., bona cum eo partitus es Ci.

2. oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razstaviti (razstavljati), (raz)redčiti: nihil de dividendo et partiendo docet Ci., pes … partitur in tria Ci., quae (sc. divisio) in sex partita (sc. est) Varr., genus universum in species certas partietur ac dividet Ci., actio partienda est in gestum atque vocem Ci., in vigenos quinos partiri debuimus, ut fierent eorum sex partes Aug. smo morali deliti s 25.

3. deliti, razdeliti (razdeljevati), podeliti (podeljevati), razda(ja)ti: pensa inter virgines partiens Iust., dulcem in ambos caritatem (ljubkovanje) partiens Ph., consules designati provincias (uradne posle) inter se partiverant S., ministeria ducibus partire L. vloge razdeliti, odkazati, dodeliti, v enakem pomenu tudi: cum partirentur inter se, qui Capitolium, qui rostra, urbis portas occuparent Ci., (sc. animi natura) partita per artus Lucr., praedam in socios partiri V., plures partitis temporibus erant in opere C. v razdeljenih urah = izmenično, v izmenah.

4. udeležiti koga česa, narediti (delati) koga deležnega česa: eandem me in suspicionem sceleris partivit pater Enn. fr.

5. svoj del(ež) česa si prisvojiti (prisvajati), dobi(va)ti, pridobi(va)ti: te portitorem ad partiendas merces missum putares Ci., neque ego hoc partiendae invidiae … causā loquor Ci.

6. poravna(va)ti: vos (sc. ista) inter vos partite Pl. — Od tod adv. pt. pf. partītē po določeni razdelitvi, jasno razdeljeno: p. dicere Ci.

Opomba: Vulg. fut. I partibor: Vulg. — Klas. večinoma dep., act. obl. predklas.; partitus 3 večinoma pass.

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

perdu, e [pɛrdü] adjectif izgubljen; zatopljen (v misli); oddaljen, zakoten, samoten; izumrl, izgintil; masculin izgubljenec

à corps perdu silovito, slepo, ognjevito
à coup perdu na slepo
perdu de dettes prezadolžen
perdu de réputation na slabem glasu
fille féminin perdue izgubljenka, prostitutka
heures féminin pluriel perdues proste, brezdelne ure
objets masculin pluriel perdus izgubljeni predmeti
peine féminin perdue izgubljen trud, trud zaman
puits masculin perdu zelo globok vodnjak
à temps perdu v prostem, brezdelnem času
village masculin perdu dans les Alpes zakotna vas v Alpah
il n'y a rien de perdu nič (še) ni izgubljenega
courir, crier comme un perdu teči, kričati na vso moč (kot obseden)
ce qui est différé n'est pas perdu preloženo ni izgubljeno (opuščeno)
pour un perdu deux (de) retrouvés za enega izgubljenega, dva nova (se reče o osebi, ki jo je po našem mnenju lahko nadomestiti)

pfenig [é] moški spol (-a …) der Pfennig, kovanec: das Pfennigstück (za dva pfeniga Zweipfennigstück)
velik kot pfenig pfenniggroß
znesek v pfenigih der Pfennigbetrag

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

Pithēcūsa -ae, f (Mel.) in pl. Pithēcūsae -arum, f (L., O.) (Πιϑηκοῦσα, Πιϑηκοῦσαι; πίϑηκος opica) Pitekúza =„Opičji otok“, otok v Tirenskem morju blizu Kum (zdaj Ischia). Nekateri avtorji so s tem imenom zaznamovali dva otoka, torej Pitekúzi oz. „Opičja otoka“ (prim. Aenāria in Inarimē; zdaj Ischia in Procida).

Pityūsa īnsula (gr. πιτυοῦσα smrečnat, porasel z borovci; ime izhaja iz fen. ī-b-š-im 'obala borov(cev)') otok Pitiúsa (Pitiúza) ob jugovzhodni obali Hispanije (zdaj Ibiza): L. Gre za dva otoka; večji se je v antiki imenoval Ebús (Ἕβουσος, Ebusus, zdaj Ibiza), manjši pa Ofiúsa (Ὀφιοῦσσα, Ophiūssa, kasneje Colubrāria Kolubrárija, zdaj Formentera); zato pl. Pityūs(s)ae: Plin.

pláčan paid; salaried

preveč pláčan overpaid
vnaprej pláčan paid in advance
pláčan od (= podkupljen) bribed, in the pay of
slabo pláčan underpaid, poorly paid
pláčan v gotovini paid in cash
dva tedna plačanega dopusta two weeks' holiday with pay
je kruh pláčan? has the bread been paid for?
dobro pláčano delo well paying job
pláčano (mezdno) delo paid work
dolg še ni pláčan the debt is not cleared off yet
biti pláčan (najet) od koga to be in the pay of someone
pláčano! (na račun) settled, paid, discharged in full