Franja

usanza f

1. navada, običaj, šega:
l'usanza dell'albero di Natale šega božične jelke

2. navada, način; uzanca:
all'usanza po:
cucinare all'usanza cinese kuhati po kitajsko, na kitajski način
attenersi alle usanze del paese držati se navad nekega kraja
PREGOVORI: paese che vai usanza che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev

vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

2. meton.
a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?

vod|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. das Wasser
… vode Wasser-
(analiza die Wasseranalyse, curek der Wasserstrahl, cvetenje die Wasserblüte, dotok der [Wasserzufluß] Wasserzufluss, dovajanje die Wasserzufuhr, globina die Wassertiefe, izločevalnik der Wasserabscheider, izpodrinek die Wasserverdrängung, kapljica der Wassertropfen, količina die Wassermenge, količina v čem der Wassergehalt, krogotok der Wasserkreislauf, madež od vode der Wasserfleck, nosač der Wasserträger, onesnaženje die Wasserverschmutzung, pomanjkanje der Wassermangel, die Wasserarmut, poraba der Wasserverbrauch, površina die Wasseroberfläche, pridobivanje die Wassergewinnung, priprava die Wasseraufbereitung, shranjevanje die Wasserspeicherung, temperatura die Wassertemperatur, trdota die Wasserhärte, višina Wasserhöhe, der Wasserstand, vpijanje die Wasseraufnahme, zajetje/zajemanje die Wasserfassung, zaloga der Wasservorrat)
nivo vode der Wasserspiegel
(v krasu Karstwasserspiegel)
odvajanje vode die Entwässerung
zaščita vode der Gewässerschutz

2.
brakična voda Brackwasser
jezerska voda Seewasser
morska voda Meerwasser
sladka voda Süßwasser
slana voda Salzwasser
ledena voda Eiswasser
mineralna voda Mineralwasser ➞ → mineralna voda
ponikajoča voda Sickerwasser
površinska voda Oberflächenwasser
pronicajoča voda Drängewasser
rečna voda [Flußwasser] Flusswasser
stoječa voda stilles Wasser
talna voda Grundwasser
tekoča voda Fließwasser
termalna voda Thermalwasser
vodovodna voda Leitungswasser
zdravilna voda Heilwasser
živa voda Lebenswasser
voda iz izvira Quellwasser
voda iz staljenega snega/ledu Schmelzwasser
voda iz vodnjaka Brunnenwasser

3.
mrzla voda kaltes Wasser, Kaltwasser
topla voda warmes Wasser, Warmwasser
mrzla in topla voda Kalt- und Warmwasser
vroča voda heißes Wasser, Heißwasser, Warmwasser
namizna voda Tafelwasser
neprečiščena voda Rohwasser
pitna voda Trinkwasser ➞ → pitna voda
porabna/tehnična voda Brauchwasser
rabljena voda Spülwasser
sveža voda Frischwasser
tehnična voda Nutzwasser, Brauchwasser
umazana voda Schmutzwasser
voda od kuhanja zelenjave die Gemüsebrühe
voda od pomivanja posode das Spülwasser
voda za čaj Teewasser
voda za gašenje Löschwasser
voda za kopanje Badewasser
voda za oskrbo Versorgungswasser
voda za umivanje Waschwasser

4.
religija blagoslovljena voda Weihwasser
krstna voda Taufwasser

5.
figurativno češpljeva voda kava: der Blümchenkaffee

6.
vode množina Wasser množina, das Wasser
(globinske das Tiefenwasser)
odpadne vode das Abwasser
padavinske vode das Niederschlagswasser, Niederschlagswässer množina
|
to je voda na njegov mlin das ist Wasser auf seine Mühle, das ist Wind in seine Segel
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals
bati se vode wasserscheu sein
vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
ne biti vreden pol fajfe vode keinen [Schuß] Schuss Pulver wert sein
do tedaj bo preteklo še dosti vode bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg hinunter
piti vodo Wasser trinken, ein Wassertrinker sein
nositi vodo v morje Eulen nach Athen tragen, Wasser in ein Sieb schöpfen, Wasser in die Elbe tragen
ki veže vodo wasserbindend

brez vode wasserlos
potegniti iz vode aus dem Wasser ziehen, auffischen
figurativno kot bi ga/jo iz vode potegnil biti videti: wie aus dem Wasser gezogen

iti na vodo Wasser lassen ➞ → voda²

na vodi auf dem Wasser
pristanek na vodi letalstvo die Wasserung, die Wasserlandung
pristati na vodi letalstvo wassern, zu Wasser gehen, zasilno: notwassern
figurativno čutiti na vodi vorausahnen
smučanje na vodi šport das Wasserskilaufen, der Wasserschisport
tresti se kot šiba na vodi zittern wie Espenlaub

nad vodo über Wasser
držati se nad vodo sich über Wasser halten

ob vodi am Wasser, am Wasserlauf
biti ob vodi figurativno nichts als Wasser zu sich nehmen
ob kruhu in vodi bei Brot und Wasser

iti po vodo Wasser holen
figurativno vrč hodi po vodo, dokler se ne razbije der Krug geht so lange zum Brunnen, bis er bricht

po vodi auf dem Wasser, zu Wasser, transportirati: auf dem Wasserweg
po kopnem in po vodi zu Wasser und zu Lande
medicina hoditi po vodi Wasser treten
hoja po vodi das Wassertreten
plavati po vodi auf dem Wasser treiben, (den [Fluß] Fluss/Bach) hinuntertreiben
potreba po vodi der Wasserbedarf

pod vodo unter Wasser, getaucht
biti pod vodo (poplavljen) unter Wasser stehen, v goboki vodi: unter Wasser sein

strah pred vodo die Wasserscheu

v vodo ins Wasser
pasti v vodo ins Wasser fallen (tudi figurativno)
skoki v vodo šport das Wasserspringen
spustiti v vodo ribe: einsetzen
vlivanje v vodo der [Wasserguß] Wasserguss

v vodi im Wasser
kopati se v mrzli/topli vodi kalt/warm baden
kaljenje v vodi tehnika die Wasserhärtung
počutiti se: kot riba v vodi wie ein Fisch im Wasser
namakati/namočiti v vodi wässern
obstojen v vodi wasserbeständig
(v trdi hartwasserbeständig), wasserfest
prati/umivati v mrzli/topli vodi kalt/warm waschen
topen v vodi wasserlöslich
netopen v vodi wasserunlöslich
zdrav kot riba v vodi pumperlgesund
živeč v vodi/prilagojen življenju v vodi živalstvo, zoologija im Wasser heimisch, wasserlebend

z vodo mit Wasser
bogat z vodo wasserreich
britje z vodo die [Naßrasur] Nassrasur
hlajen z vodo wassergekühlt
jarek z vodo der Wassergraben
preskrba z vodo die Wasserversorgung
(individualna Einzelwasserversorgung, s toplo Heißwasserversorgung)
zasičenost z vodo die Wassersättigung
razredčiti z vodo wässern
reven z vodo wasserarm
stiska z vodo die Wassernot
zdravljenje z vodo die Wasserkur, die Wasserbehandlung (z mrzlo Kaltwasserbehandlung)

za vodo für das Wasser, fürs Wasser
brizgalna za vodo die Wasserspritze
cisterna/posoda za svežo vodo der Frischwassertank
kotel/kotliček za vodo der Wasserkessel
kozarec za vodo das Wasserglas
neprepusten za vodo wasserdicht, wasserundurchlässig
prepusten za vodo wasserdurchlässig
tank za vodo der Wassertank
vedro za vodo der Wassereimer
vrč za vodo der Wasserkrug
zbiralnik za vodo der Wasserbehälter

vôda agua f

po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
pod vodo debajo del agua
na vodi sobre el agua
udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
rečna voda agua de río, agua fluvial
mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
težka voda (kem) agua pesada
teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
steklenica za vodo garrafa f
biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
(ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
plavati pod vodo nadar bajo el agua
plavati na vodi flotar
pristati na vodi (o letalu) amarar
počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
puščati vodo (o ladji) hacer agua
spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
skočiti v vodo lanzarse al agua
tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo)

Vollmond, der, Astronomie polna luna, ščip; strahlen wie ein Vollmond sijati, držati se kot polna luna; figurativ pleša

vzórec sample; pattern; specimen; sampler

po vzórcu on the pattern of, up to sample, as per sample
vzórec brez vrednosti samples only
poslati kot vzórec brez vrednosti to send by pattern (ali sample) post
knjiga vzórcev specimen (ali pattern) book
karta vzórcev sample card
kupiti na podlagi vzórca to buy by sample
poslan (po pošti) kot vzórec brez vrednosti sent by sample post
izbrati za vzórec, vzeti vzórec (česa), rabiti kot vzórec za to sample
po kakovosti ne ustrezati vzórcu not to match the sample(s) in quality
kakovost poslanega blaga ne ustreza vzórcu the goods sent are not up to the sample (ali are inferior to sample)
vzórec brez vrednosti! (napis na pošiljki) samples only!
držati se vzórca, slediti vzórcu to follow the pattern

vzravnáno adv. in posizione eretta; ritto, dritto:
držati se vzravnano stare ritto, dritto

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

wax¹ [wæks]

1. samostalnik
(čebelji) vosek; vosku podobna snov; predmet iz voska
kemija vosek (parafin)
ameriško gost sirup; gramofonska plošča
figurativno "vosek", oseba, ki si da hitro vplivati

ear-wax medicina ušesno maslo, cerumen; (= cobbler's wax) čevljarska smola
sealing-wax pečatni vosek

2. pridevnik
voščen

3. prehodni glagol
namazati, prevleči z voskom; navoščiti, polirati; zatesniti z voskom; namazati, prevleči s smolo; posneti na gramofonsko ploščo

waxed paper voščeni papir
he is wax in her hands on je "vosek" v njenih rokah
to be as close (ali tight) as wax figurativno biti molčeč
to stick like wax to s.o. držati se kot klòp (klošč) koga

withhold [wiðhóuld] prehodni glagol
zadržati; odbiti, odreči, prikriti, ne objaviti, ne hoteti dati (a document, one's help listino, svojo pomoč)
pravno pridržati

to withhold one's consent odreči svojo privolitev
to withhold o.s. from s.th. držati se proč od česa
to withhold payment odkloniti plačilo
to withhold information from s.o. komu ne dati informacij

zari|ti (-jem) stoßen (v in), bohren (in), (zadreti, zabiti) schlagen in
zariti kremplje/nohte v sich einkrallen in, (držati se) sich festkrallen

zase (= za sebe) für sich (für mich/dich/sich …)
sam zase für sich selbst, (izoliran) isoliert, odločati: im stillen Kämmerlein
zazrt zase verinnerlicht
poglavje zase ein Kapitel für sich
razred zase eine Sonderklasse
vprašanje zase eine andere Sache, eine Sache für sich
držati se zase sich für sich halten
skrbeti zase für sich sorgen, figurativno in den eigenen Säckel arbeiten
govoriti sam zase für sich selbst sprechen
obdržati zase für sich behalten (tudi figurativno)
poskrbeti zase seine Schäfchen ins Trockene bringen
zadržati zase für sich behalten, zurückbehalten, pripombo: unterdrücken
pridobiti zase auf seine Seite bringen, (pritegniti) für sich einnehmen
spraviti zase auf die Seite schaffen
živeti sam zase für sich leben, izolirano: zurückgezogen leben

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

наблюдать opazovati; proučevati; paziti, nadzorovati; H.
н. правило držati se pravila

отклоняться, отклониться odmikati se, odmakniti se (od smeri);
о. от курса ne držati se smeri

придерживаться
за что, чего držati se česa;
п. мнения biti mnenja

соблюдать, соблюстй spolnjevati, spolniti (predpise, zakone); varovati, ohraniti;
с. порядок vzdrževati red;
с. своё слово držati besedo;
с.срок držati se roka;
с. праздники spoštovati praznike;
с. форму izpolniti predpisano obliko;
с. привычки ravnati se po navadah

сторона f stran, plat, rob; dežela, kraj; stranka;
стороной po ovinkih,, po drugih poteh, pod roko;
идти в сторону леса iti v smeri proti gozdu;
грози прошли стороной nevihta je šla mimo;
держаться стороной držati se ob strani, v ozadju;
чужая сторона tujina;
по эту (ту) сторону tostran (onstran);
толковать в дурную сторону tolmačiti v slabem smislu, vzeti za zlo;
моё дело с. s tem nimam nič opraviti, to se me ne tiče;
по сторонам z obeh plati;
родственник с стороны отца sorodnik po očetovi strani

удерживаться, удержаться от чего vzdrž(ev)ati se česa;
у. за что (ob)držati se za kaj