Franja

pregnojíti -ím, pregnoji -ite, pregrojil -ila dobro nagnojiti, dobro nađubriti: pregnojiti njivo; tvor se mu je pregnojil
čir mu se prognojio

prekúhati -am
1. dobro skuhati, dbbro skuvati: prekuhati meso, fižol
2. prekuhati, prekuvati, predugo kuhati, kuvati: prekuhati riž
3. prokuhati, prokuvati: prekuhati medicinske inštrumente, brizglje, klešče

prekuríti i prekúriti -im pregrijati, pregrejati, previše, dobro ugrijati, ugrejati: prekuriti sobo

prepêči -pêčem, prepeci -ite, prepekel pekla
1. prepeći, dobro ispeći: meso je treba dobro prepeči
2. prepeći, ponovo ispeći: prepeči kruh
3. ispeći, opaliti: sonce nas je dobro prepeklo

prestíž m (fr. prestige) prestiž, ugled, dobro ime

prestrojíti -strójim i -ím, prestroji -ite, prestrojil i prestrojil -ila
1. prestrojiti: prestrojiti vojake
2. dobro uštaviti: prestrojiti kožo
3. izlemati: prestrojiti komu hrbet, kožo

presušíti -ím
I.
1. dobro osušiti: presušiti krompir pred spravilom; presušiti deske na soncu
2. presušiti, ostati bez mlijeka, bez mleka: krava je zaradi brejosti presušila
II. presušiti se
1. dobro se osušiti
2. presušiti se, previše se osušiti

privoščíti i privóščiti -ím (stvnj. wunsken)
1. priuštiti komu što: privoščiti komu kaj
2. ne zavidjeti (-de-): vso srečo mu privoščim
3. radovati se neuspjehu (-pe-), nesreći: zaradi njegove domišljavosti so mu to nesrečo vsi privoščili
4. ne privoščiti zavidjeti: nikomur ne privošči sreče, dobre besede
svakome zavidi na sreći, na lijepoj (le-) riječi (re-)
5. privoščiti si dobro jed priuštiti sebi dobro jelo
6. privoščiti si koga našaliti se s kim

probō -āre -āvī -ātum (probus)

I.

1. preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), pregled(ov)ati, preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, preveriti (preverjati), (pre)kontrolirati, testirati: Petr., Vulg., Aug. idr., denarios, pecuniam Plin., Icti., mensurae publice probatae Icti., munera T., censores villam publicam in campo Martio probaverunt L., ad opera, quae locassent, probanda L., tus probatur candore Plin. kvaliteta kadila se spozna po … , kakovost kadila je razvidna iz … ; metaf. presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): suo ex ingenio mores alienos Pl., vulgus amicitias utilitate probat O.

2. za dobro (dobrega) spozna(va)ti (šteti), odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), (po)hvaliti, ceniti: Pl., Plin. iun., Corn., Sil., Suet. idr., domum tuam perspexi atque probavi Ci., hoc consilio probato N., Commii virtutem probavit C., consurgunt ii qui et causam et hominem probant C., Asia picem Idaeam maxime probat Plin. v Aziji najbolj cenijo idajsko smolo (dajejo prednost idajski smoli), Iove non probante H. zoper Jupitrovo voljo, proti Jupitrovi volji; z dvojnim acc. prizna(va)ti koga za kaj: Thucydidem auctorem N., Vercingetorigem imperatorem C., aliquem iudicem Ci. (naspr. improbare aliquem npr. testem); z inf. za dobro (primerno, prav) spozna(va)ti, dobro (primerno, prav) se zdeti komu kaj: Caesar probat mare transire C., sive tu Lucina probas vocari H. ali Lucina, če ti je ljubše, da te tako imenujejo; z ACI: remos aptari Cu. spoznati za potrebno (nujno), da se … , arma sumere non ante cuiquam moris quam civitas suffecturum probaverit T. dokler ga občina ne spozna za sposobnega za orožje. —

II.

1. (po)kazati komu kaj kot sprejemljivo (dobro, primerno, ugodno, pohvalno), pohvalo (odobrenje, odobritev) pridobi(va)ti čemu, za kaj: (sc. libros oratorios) tibi valde probabo Ci., suam probare operam studebant C., non vereor, ne hoc officium meum P. Servilio iudici non probem Ci., id Memnoni probari posse Cu. da se da to Memnonu dopovedati; poseb. pogosto refl.: Ligarius in eā legatione sociis ita se probavit C. se je prikupil; in med.: probari alicui C., Ci., N. biti komu po volji, ugajati komu, non probari alicui Cu. ne biti po volji komu, ne ugajati komu; obscurius vitium pro vero probatur Ci. (ob)velja, se sprejme (vzame) za … , vulnus pro ictu gladiatoris probari Ci. da se rana vzame (šteje) za …

2. komu kaj storiti, narediti (delati) verjetno (jasno), poveriti (poverjati), zaupati, (po)kazati, ponazoriti (ponazarjati), (na)slikati, poočititi (poočitovati), izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati: Pl., Ph., Q., probas mihi ista, quae dicis Ci., res probat vocem auguris O., tanti maleficii crimen talibus viris Ci., ipsi Catoni rationem facti mei probem Ci., hoc difficile est probatu Ci.; z dvojnim acc.: observantia … memorem se alicui probare Plancus in Ci. ep. izkaz(ov)ati se hvaležnega komu; z ACI: iudicibus probare Verrem contra leges pecuniam cepisse Ci., perfacile factu esse illis probat conata perficere C.; occ.
a) probare aliquem pro aliquo hoteti, da kdo velja za kaj, oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), izda(ja)ti koga za kaj: quem pro illo probare velles Ci., facile ut (sc. te) pro eunucho probes Ter. da lahko dosežeš, da te bodo imeli za skopljenca.
b) z dokazi prikazati koga kot hudodelca, dokazati komu zločin (gr. ἐλέγχειν): qui socii probari non poterant Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. probātus 3

1. (pre)izkušen, preverjen, zanesljiv, dokazan, vrl, (dokazano) dober, izvrsten, odličen, izbran, pošten, sposoben: Col., Ambr., argentum Pl., ut probati et electi in provincias mittantur C., aetatis spatio probati Ci., p. antistites Ci., femina probatissima Ci., homines artium spectati et probati Ci., statua Plin., cultura Q.; od tod probatum est Hyrcanis (z inf.) Sil. Hirkanci imajo navado; superl. adv.: probatissime nosse rem militarem Cass. prav dobro poznati.

2. cenjen, čislan, priljubljen, všečen, prijeten; z dat.: probatus suis filius Ci., probatus carusque nobis Plin. iun., omnibus esse se probatum debet sperare Ci., nemo probatior primoribus patrum L., alicui minus probatum esse N. manj všeč biti komu, ne ugajati komu, probatissima sententia Gell. zelo sprejemljiv nasvet.

prōgnāriter, adv. (prō in gnārus) dobro vedé, dobro vedoč, zelo spretno, zelo odločno, zelo gotovo: ut pro Romano populo prognariter armis certando prudens animam de corpore mitto Enn. ap. Non., age, indica prognariter Pl. no, odločno (brez ovinkov) povej ceno.

pròlaziti -īm
1. iti mimo: prolaziti pored koga, pored kuće
2. iti skozi: konac ne prolazi kroz ušice igle; željeznica prolazi kroz grad
3. z uspehom končavati: studenti dobro prolaze na ispitima
4. minevati: vrijeme brzo prolazi
5. prehajati: voda prolazi kroz tkaninu
6. vleči se: misao oslobodenja prolazi kroz vjekove
7. pasirati: zakonski prijedlozi redom prolaze u skupštini
8. dobro se prodajati: roba dobro prolazi

prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.

promettre* [prɔmɛtrə] verbe transitif obljubiti, obetati; figuré napoved(ov)ati, dati sklepati (quelque chose na kaj); zagotavljati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); verbe intransitif zbuditi upanja; dobro napredovati (tudi ironično)

se promettre pričakovati, nadejati se (česa), upati (quelque chose na kaj), računati (quelque chose s čim); trdno skleniti; zaročiti se; obljubiti si (kaj) drug drugemu
enfant masculin qui promet otrok, ki mnogo obeta
il m'a promis de venir me voir obljubil mi je, da me bo obiskal
promettre la lune (familier) obljubljati nemogoče stvari
promettre monts et merveilles obljubljati zlate gradove
promettre le secret obljubiti komu molčečnost glede skrivnosti
il gèle déjà au mois d'octobre! ça promet pour cet hiver! zmrzuje že v oktobru! lepi obeti za letošnjo zimo!
se promettre du plaisir obetati si zabavo

propitiate [prəpíšieit] prehodni glagol
spraviti, pomiriti; pridobiti si naklonjenost, spraviti v dobro voljo

proprement [prɔprəmɑ̃] adverbe natančno (vzeto), pravzaprav; figuré (čisto) v redu, skrbno, čisto dobro, spodobno, kot treba; grammaire v prvotnem, pravem pomenu

à proprement parler strogo vzeto, pravzaprav
proprement dit pravi, v ožjem pomenu

prospérer [prɔspere] verbe intransitif uspevati; napredovati, imeti srečo ali uspehe; procvitati; dobro iti (posli); prosperirati

faire prospérer spraviti v razmah
tout lui a prospéré vse se mu je posrečilo, je šlo po sreči

prosperō -āre -āvī -ātum (prosper)

1. storiti, da komu kaj uspe, omogočiti (omogočati) uspeh, da(ja)ti ali nakloniti (naklanjati) komu srečo (uspeh), pospešiti (pospeševati), v (na) dobro obrniti (obračati) komu kaj, osrečiti (osrečevati) koga z uspehom ali čim drugim: Luc. fr., Ap. idr., consilia T., uti populo Romano Quiritium vim victoriamque prosperetis Formula ap. L., hanc tibi veniam prospero Pl. osrečujem te s to … , prosperata felicitas Tert. všečna; abs.: amico meo prosperabo Pl. svojega prijatelja bom osrečil, non prosperantibus avibus Val. Max. ker ptice niso obetale (naznanjale) uspeha, ker ptice niso dajale ugodnega znamenja.

2. pridobi(va)ti si naklonjenost (milost) koga, nakloniti (naklanjati) si koga: Deus prosperatus Prud.

prō-sum¹, prōd-esse, prō-fuī, prō-futūrus (prō in esse) v korist (prid) biti, koristiti, pomagati, starejše priditi, pridovati; abs.: Ter., Enn. ap. Ci., Q. idr., quod et abesse plurimum et prodesse poterat N., illa, quae prosunt aut quae nocent, aut bona sunt aut mala Ci., tu corpore prodes O., studia aliena ac nihil profutura S., aut prodesse volunt aut delectare poetae H.; z dat.: Enn. ap. Ci., O., H., Lucr., Tib., Q. idr., non modo prodest, sed abest etiam Clodii mors Miloni Ci., nec hodie ut prosit mihi Romanorum gratia, ne absit tantum, deprecor L.; s praep.: prodest magnificentia Murenae apud populum Ci., id mirum quantum profuit ad concordiam civitatis L., litterae Graecae ad virtutem doctoribus nihil profuerunt S., prodesse reis apud regem Cu., constantia multum prodest in amore Pr., in id quoque prodest, ut … Q.; s quod: quid mihi, quod lato non separor aequore, prodest? O.; z inf. kot subj.: O., N., Col., Q., Sen. ph., multum prodest ea, quae metuuntur ipsa contemnere Ci., quid proderat ditasse Paelignas anus? H.; z ACI pass.: alia saepius uri prodest Plin.; occ. kot medic. t.t. (o zdravilih idr.) koristiti, pomagati, dobro deti, učinkovati, goditi, služiti (naspr. nocere): O. idr., balineum assumo, quia prodest, vinum, quia non nocet Plin. iun., faba prodest voci Plin., quicquid animum erexit, etiam corpori prodest Sen. ph., isatis contra ignem sacrum prodest Plin.; z inf.: contra anginas tritum in poscā gargarizari prodest Plin.

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.