Franja

prekòjasiti se -īm se dobiti božjastni napad: njemu se nedavno prekojasilo

preségnuti prèsēgnēm
I. preseči: uticaj je presegao daleko izvan granica
II. presegnuti se prevzdigniti se, pri vzdigovanju dobiti kilo

prevzdígniti -em
I. presjeći (-se-): prevzdigniti karte
II. prevzdigniti se prekinuti se, pretrgnuti se, okilaviti, dobiti kilu: prevzdigniti se pri težkem delu

prežèlučiti se -īm se dial. prevzdigniti se, dobiti kilo

priposestvováti -újem dobiti dugim posjedovanjem, dobiti zastarjelošću: priposestvovati si pravice do česa

pròjesti -jedēm
I. prejesti
II. projesti se
1. preležati se: bolesnik se projeo na ledima
2. začeti jesti, dobiti željo po jedi: samo triput napoj tri jutra, pa se bravče podigne, projede; projelo mi se dobil sem tek do jedi

prolítati se pròlītām se dobiti drisko, oslabeti od driske

pròzvati prozòvēm
I.
1. poklicati po imenu, priimku: prozvati koga
2. izklicati po imenih, priimkih: prozvati učenike
II. prozvati se imenovati se, nadeti si ime, dobiti ime: Prvovjenčani prvi se prozva kraljem; tada Turci rečena vrata osvojiše, koja se prozvaše Demir-kapijom

pull down prehodni glagol
podreti (hišo), potegniti dol, spustiti (zaveso), znižati (cene)
figurativno ponižati, vzeti pogum, potreti, popariti
ameriško, sleng dobiti plačilo, zaslužiti

purpurāscō -ere (purpurāre) škrlateti, dobi(va)ti škrlatno (bagreno, temnordečo) barvo, bagriti se: at eius (sc. maris) unda cum est pulsa remis, purpurascit, et quidem aquae tinctum quodam modo et infectum Ci., vitis, qu[a]e uvas Aminnias albas fereba[n]t, eo anno, quo ille imperium meruit, [pur]purascere … plurima purpurea facta sunt Vop.

pūstulēscō -ere (pūstulāre) dobi(va)ti mehurje, mehuriti se, priščiti se: Cael.

pūstulō -āre -āvī -ātum (pūstula)

1. trans. tvoriti (delati, povzročati) mehurje, mehuriti: ne usta pustulentur Cael.

2. intr. mehuriti se, dobi(va)ti mehurje: si concha aliquid pustulat Tert.

put on prehodni glagol
obleči, obuti, dati (klobuk na glavo), natakniti (očala), namazati se (z ličilom); pretvarjati se, hliniti; staviti (to put a fiver on a horse staviti na konja)
pomakniti naprej (kazalce); odpreti (plin), dodati (paro), prižgati (luč, radio), pospešiti (tempo); dodati (posebni vlak); zategniti (zavoro, vijak)
gledališče postaviti na oder, uprizoriti; naložiti (kazen)
šport dobiti točko, napraviti gol

to put on airs (and graces) prisiljeno se vesti
to put on airs postavljati se, šopiriti se
to put on an act pretvarjati se
to put on the dog postavljati se, bahati se
to put on flesh (ali weight) zrediti se
pogovorno to put it on pretirano zaračunati
figurativno to put it on thick pretiravati
his modesty is put on njegova skromnost je narejena, je samo pretveza
to put s.o. on a job zaupati, dati komu delo
to put s.o. on to namigniti komu kaj, spraviti koga na neko misel

quaesō -ere, redko quaesīvi (osnovna obl. *quaisso, quaesso, prim. quaerō)

1. iskati, skušati dobiti (priskrbeti, ohraniti) kaj: astrologorum signa in caelo quaesit Enn. ap. Ci., quaeso adveniente morbo nunc medicum tibi Pl. ap. Non., nautis mari quaesentibus vitam Enn. ap. Fest., liberûm quaesendûm causā ali liberorum quaesendûm gratiā Enn. ap. Fest.

2. prositi, naprositi (naprošati); z acc. rei: non divom pacem … prece quaesit Lucr.; večinoma v 1. os. sg. ali pl. (quaesumus) s finalnim stavkom (pogosto kot vrivek v njem); naprošena oseba stoji v acc. ali abl. z a(b): Naev. ap. Don. et Serv., Caecil. ap. Non., Ca. idr., id uti permittatis, quaesumus L., precor quaesoque, ne … facere et pati omnia nefanda velis L., te quaeso, ut me iuves Pl., deos quaeso, ut sit superstes Ter., Carionem quaesivit, ut adulescentior aetati concederet Mamerci S. ap. Prisc., quaeso a vobis, ut audiatis ali ne putetis Ci.; s samim cj.: deos quaeso, floreas Cu., quaeso, parcas mihi Pl.; kot vrivek: decretum, quaeso, cognoscite Ci., reficite vos, quaeso, iudices, per deos immortales Ci., quam ob rem aggredere, quaesumus et sume ad hanc rem tempus Ci. ep.; včasih kot vzklik začudenja prosim(o) te ali vas = za božji čas!: ubinam est, quaeso? Ter., quaeso edepol, num tu quoque etiam insanis? Pl., quaeso, etiamne tu has ineptias? Ci. ep.

3. vprašati (vpraševati): vatem adgredior dictis ac talia quaeso V.

ramp² [ræmp]

1. samostalnik
prevara, ukana
sleng izvabljanje, izsiljevanje denarja

2. prehodni glagol
sleng ukaniti, preslepiti, prevarati
neprehodni glagol
dobiti (denar) z ukano; varati

ràskinuti -nēm
I.
1. prelomiti
2. pretrgati, raztrgati: raskinuti konop na komade; raskinuti lance, okove
3. prekiniti, pretrgati, razdreti: raskinuti sve odnose, prijateljske veze, ugovor
4. raskinuti kome srce užalostiti koga: raskinuti sa životom ubiti se, narediti samomor
II. raskinuti se
1. prelomiti s kom odnošaje, pretrgati zveze: raskinuti se s kim
2. pretrgati se: raskinuti se od smijeha
3. pretrgati se, prevzdigniti se, dobiti kilo: raskinuti se od posla

rastr̀bušiti se -īm se raztrebušiti se, dobiti trebuh

ràsūti rȁspēm
I.
1. razsuti, raztresti: rasuti žito iz vreće
2. zapraviti, potratiti: na šta je samo rasuo svoju zaista retku i živu delatnost; rasuti imanje
II. rasuti se
1. razsuti se, raztresti se: rasulo se žito; rasulo se perje iz jastuka
2. porazgubiti se, raziti se: po lukama rasule se bijele ovce
3. razsuti se, sesuti se: rasule se kule
4. dobiti kilo: muž joj se razboleo, rasuo se
5. razrediti se: četa se rasula u strelce

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

rattrappire

A) v. tr. (pres. rattrappisco) povzročiti krče, otrplost; narediti, delati otrplo, odrevenelo

B) ➞ rattrappirsi v. rifl. (pres. mi rattrappisco) dobiti krče; otrpniti; odreveneti