Franja

травить

1. goniti (s psi); (pren.) preganjati koga (z obrekovanjem);
т. зайца goniti zajca;

2. dajati popasti (njivo); polagati živini (seno); (vulg.) zapravljati denar);

3. uničevati; zastrupljati;

4. jedkati (s kislino)

Abgang, der, (-, Abgänge)

1. odhod, von der Schule: zapustitev (šole), von Geschossen: izstrelitev, beim Turnen: doskok

2. (Ausscheidung) izločanje, von Fruchtwasser odtekanje, von Winden: odvajanje, Abgang von Stuhl iztrebljanje; Abgang von Urin mokrenje

3. (Stuhl) iztrebek, Abgänge von Wild: ostanki

4. (Aussterben) ugasnitev

5. bei Obst usw.: manko, kalo, primanjkljaj; odhodek

6. (Verkauf) prodaja; guten Abgang haben dobro se prodajati, iti dobro v denar

abouler [abule] verbe transitif, argot dati

aboule le fric! daj denar!

absurd samostalnik
1. (nesmisel) ▸ abszurdum, abszurditás, képtelenségFilm ima sicer dobro zastavljeno zgodbo, razplet pa je čisti absurd. ▸ A filmnek ugyan jól kitalált a története, a végkifejlete azonban teljes képtelenség.
Da od dobička podjetij denar dobivajo zgolj menedžerji, je absurd brez primere. ▸ Példátlanul abszurd, hogy a vállalatok nyereségét csak a menedzserek teszik zsebre.
In kakšen absurd je, da stane potrdilo o ceni karte za neko relacijo več kakor dejanski prevoz posameznika na tej isti relaciji. ▸ Abszurdum, hogy a vonalra érvényes menetjegy áráról szóló igazolás többe kerül, mint egy utazás ezen a vonalon.
Sopomenke: absurdnost, farsa

2. (umetniško delo) ▸ abszurd
Sopomenke: farsa
Povezane iztočnice: drama absurda, gledališče absurda, komedija absurda, teater absurda

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

àli² konj.

1. (v ločnem priredju) o:
jaz ali ti o tu o io

2. (v protivnem priredju, pa, a, toda) ma:
ima denar ima, ali kaj ko pa ne ve, kam z njim i soldi ce li ha, ma non sa che farsene

3. (v vprašalnih odvisnikih) se:
sprašujem te, ali boš šel ti sto chiedendo se vieni (o no)

4. (za izražanje odločitve za eno od dveh možnosti) aut aut:
moraš odločiti ali ali devi deciderti aut aut

aliēnus 3 (disimilirano iz aliīnus; alius) „ki pripada komu drugemu“, „koga drugega“ (ne moj, tvoj, naš itd.), od tod:

I.

1. tuj: puer, aedes (pl.), mos Ter., mores N., coniunx H., vir L., servus Q., domus Ci., opes Ci., S., N., pecuniae Ci., suos agros colebant, non alienos appetebant Ci., suo alienoque Marte L. na privajen in neprivajen način bojevanja, alienus pavor (= pavor aliorum, subj. gen.) L., toda: metu alieno Ter. (aliorum, obj. gen.) iz strahu pred drugimi, cum aliena est oratio Pl. ko ima kdo drug besedo, sternitur infelix alieno volnere V. od rane, namenjene drugemu, alienis mensibus aestas V. v tujih (= zimskih) mesecih, mālis alienis ridere H. (preg. po Hom. γναϑμοῖσι γελώων ἀλλοτρίοισι) s potajenim obrazom smejati se, posmehovati se; pogosto aes aliēnum (redko alienum aes; gl. aes) tuj, izposojen denar = dolgovi: Ci., S., L. idr. (prim. aliena nomina S. tuji dolgovi): subst. aliēnum -ī, n tuja last, tuje imetje (blago): largiri ex alieno C. ali de alieno L., Iust., ex alieno praedari L., alieni appetens, sui profusus S., exstruere aedificium in alieno Ci. na tujem zemljišču, nihil alieni curare Ci. za nobene tuje zadeve; pl.: aliena curare Ter. za tuje zadeve, nostra vendamus, aliena emamus Ci., volvens aliena vitellus H. tujo tvarino, furor aliena vastandi Sen. ph. tujo zemljo.

2. occ.
a) tuj = ne soroden, neznan (naspr. meus, tuus, suus itd., propinquus, affinis, amicus, familiaris ipd.): ille si me alienus affinem volet Ter., quorum matres numquam alienas existimavit Ci. = je vedno prišteval k svoji rodbini, heres alienior Ci., homines alienissimi Ci. čisto tuji ljudje, quid faceres pro homine propinquo, cum propter alienissimum de officio decedis Ci.; z a(b): homo familiarissimus, non alienus a matris eius genere Ci., alienissimus a Clodio Ci.; z dat.: non alienus sanguine regibus L.; subst. aliēnus -ī, m tujec: neu malis alienos adiungere quam sanguine coniunctos retinere S., quos non solum alieni, sed etiam sui tributes reppulerunt Ci., cives potiores quam peregrini, propinqui quam alieni Ci., in longinquos, in propinquos, in alienos, in suos irruebant Ci., se suaque omnia alienissimis crediderunt C. popolnoma tujim ljudem.
b) tuj = inozemski: religio, loca externa et aliena Ci., pro sua patria, pro aliena re publica Ci., aliena exempla et domestica Ci., Graeca nomina aut aliena Plin., arbor ex alieno petita orbe Plin.; subst. aliēnus -ī, m tujec, inozemec: hic apud me cenant alieni novem Pl., tot linguae,... ut externus alieno paene non sit hominis vice Plin.
c) tuj = zoprn: alienus odor opplet nares Varr., fit quoque, ut (nebula) in nostrum cum venit denique caelum, corrumpat reddatque sui simile atque alienum Lucr. nam zoprno.

II. pren.

1. od koga drugega odvisen, nesamostojen (naspr. suus): (Epicurus) in physicis totus alienus est Ci.

2. „odtujen“ komu, čemu, nenaklonjen, nasproten, neprijazen, sovražen, brezbrižen za kaj, do česa (naspr. amicus, familiaris, coniunctus): ex alienissimis sociis amicissimos reddere Ci., neque solum illis aliena mens erat S. pa niso bili le oni sovražnega mišljenja; z a(b): hic se popularem dicere audet, me alienum a commodis vestris Ci., a litteris alienus Ci. v pisanju neizvéden (nevešč), si est a me alienior Ci., numquam a poëtice alienus fui Plin. iun.; z dat.: Muciani animus Vespasiano non alienus T., domus his aliena malis H. takemu početju (kovarstvu) neprijazna, ambitioni alienus Sen. ph.; z gen. (substantivno): ioci non alienus O. ki ne mrzi šal, ille eos in domum D. Bruti perducit, quod foro propinqua erat neque aliena consili S. in ne sovražna naklepu; subst.: vel alienissimus rusticae vitae Col. tudi najočitnejši sovražnik.

3. nasproten, neprimeren, neprikladen, neumesten, neskladen: alienā aetate Pl., alieniore aetate Ter., ille sensim dicebat, quod causae prodesset, tu cursim dicis aliena Ci., aliena ac nihil profutura petere S., aliena loqui O., Cels. neumestne reči govoriti, neumnosti govoriti (v blaznosti), toda: aliena verba Ci. besede v nepravem pomenu (naspr. propria), translata et aliena verba Ci. besede v prenesenem in nepravem pomenu, cetera ex prosae orationis usu alieniora praetermisimus Gell.; hanc rem tractare non alieno loco videor Q., alieno gaudia vultu semper erant Val. Fl. rajši bi se bil (ti) jokal kakor smejal; z abl.: quaestus maxime alienus ingenio suo Pl., nihil alienum vitā superiore Ci., alienum meā naturā, existimatione mea, dignitate imperii Ci., aut suā naturā aut tempore alienum Ci., utrumque homine alienissimum Ci.; z a(b): sententia aliena a re publica nostra S., labor alienus ab aetate nostra Ci., dolor est motus alienus a sensibus Ci. nasproten čutilu, a natura non alienum Ci., haec alienissima a mansuetudine vestra sunt Ci.; z dat.: alienum suis rationibus existumans S., non est alienum meis rationibus istum reservari Ci., quod huic causae est alienum Ci.; z gen. (substantivno): omnia, quae essent aliena firmae et constantis assensionis Ci. neskladno z..., quis alienum putet eius esse dignitatis... exquirere Ci., aliarum rerum aliena Lucr. neskladno z drugimi podobami, nenavadno; z ad: tempus ad committendum proelium alienum C., nec aptius est quidquam ad opes tuendas quam diligi nec alienius quam timeri Ci.; pogosto non alienum est Ci., Q. ni neumestno, primerno je, ali non alienum (esse) videtur C., N. ne zdi se (mi) neumestno, zdi se (mi) primerno (oboje z inf.), non alienum (esse) arbitror explicare Ci.

4. neprimeren, neugoden, kvaren, škodljiv: alieno loco proelium committere C., exspectare, ut suo potius tempore mercatorem admitterent quam celerius alieno Varr., alieno tempore occidere aliquem Ci. ali locare alienissimo tempore Ci. ob najbolj neugodnem času; z dat.: alienissimo sibi loco, contra opportunissimo hostibus conflixit N., ignoratio rerum aliena naturae deorum est Ci., cibi stomacho non alieni Cels., ambulare nisi sanis alienum est Cels.

alleggerire

A) v. tr. (pres. alleggerisco) olajšati; pren. razbremeniti, ublažiti:
alleggerire un carico razbremeniti, zmanjšati tovor
alleggerire un dolore ublažiti bolečino
l'alleggerì del mantenimento dei genitori razbremenil ga je vzdrževanja staršev
alleggerire uno dei quattrini šalj. olajšati koga za denar, koga okrasti

B) ➞ alleggerirsi v. rifl. (pres. mi alleggerisco) lažje se obleči

allentare

A) v. tr. (pres. allento) popustiti, popuščati; ublažiti; upočasniti (tudi pren.):
allentare le redini popustiti vajeti
allentare la disciplina ublažiti, zrahljati disciplino
allentare il passo upočasniti korak
allentare i cordoni della borsa pren. razvezati mošnjo, dati denar
allentare un calcio pog. dati brco

B) ➞ allentarsi v. rifl. (pres. mi allento) upočasniti se; pren. pojemati, popustiti, popuščati:
il nodo si è allentato vozel je popustil
l'ira si allentava jeza je pojemala

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

ammucchiare

A) v. tr. (pres. ammucchio) kopičiti, spravljati na kup, zbirati (tudi pren.):
ammucchiare denari kopičiti denar
ammucchiare brutti voti zbirati slabe ocene

B) ➞ ammucchiarsi v. rifl. (pres. mi ammucchio) zbirati se, gnesti se:
ammucchiarsi al cinematografo gnesti se v kinu

ammuffire v. intr. (pres. ammuffisco) plesneti (tudi pren.):
il pane vecchio ammuffisce star kruh plesni
tenere i soldi ad ammuffire pustiti, da denar plesni
ammuffire in un remoto paesino plesneti v odmaknjeni vasici

ankommen^*

1. priti, prispeti, dopotovati

2. bei einem Publikum: gut/schlecht ankommen imeti uspeh/ne imeti uspeha, biti dobro/slabo sprejet; schlecht ankommen bei slabo naleteti pri

3. gegen etwas upirati se (čemu)

4. (überkommen) Bedenken usw.: lotevati se (koga)

5. ankommen auf es kommt darauf an (vse) je odvisno od, bistveno pa je, da; es kommt nicht aufs Geld an: denar ni bistven; es auf etwas ankommen lassen tvegati (kaj)

answer² [á:nsə ameriško ǽnsə]

1. prehodni glagol (to)
odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje)

2. neprehodni glagol
odgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokoren

to answer the bell (ali door, door bell) iti odpret vrata
to answer a bill of exchange izplačati menico
to answer a call odgovoriti po telefonu, odzvati se klicu
to answer a debt poravnati dolg
it doesn't answer ni vredno
to answer s.o.'s expectations izpolniti pričakovanja koga
to answer in law odzvati se vabilu sodišča
money answers all things denar vse zmore
to answer to the name slišati na ime
to answer a prayer uslišati molitev
to answer the purpose ustrezati namenu
to answer a question odgovoriti na vprašanje
to answer a riddle rešiti uganko
to answer a summons odzvati se vabilu
to answer back ostro zavrniti
to answer up hitro odgovoriti

apalear vejati (žito), premetati z lopato

apalear los doblones denar z merniki šteti

appendō (adpendō) -ere -pendī -pēnsum

1. obesiti (obešati) na kaj: rupes appensae Ven. viseče skale.

2. odteht(av)ati, odmeriti (odmerjati): aurum Ci., L., pecunias Ci.; z dat.: si tibi optima fide sua omnia concessit, adnumeravit, appendit Ci.; pren.: non enim ea verba me adnumerare (odštevati kakor majhen denar) lectori putavi oportere, sed tamquam appendere (odtehtavati kakor cele šibike) Ci.

appioppare v. tr. (pres. appiōppo)

1. vezati trto ob topole

2. zasaditi s trto

3. pog. primazati:
appioppare uno schiaffo primazati zaušnico

4. vzdeti, dati, naprtiti (kaj nevšečnega):
appioppare denaro falso podtakniti ponarejen denar

ardoise [ardwaz] féminin skrilavec, skril; vieilli dolg

ardoise artificielle strešna lepenka
toit masculin d'ardoise streha iz skrilavca
il est très endetté, il a des ardoises partout on je zelo zadolžen, povsod ima dolgove
(populaire) avoir une ardoise chez un commerçant kupovati pri trgovcu na kredit, dolgovati mu denar

argentātus 3 (argentum) posrebren, s srebrom obložen, okovan: milites L. s ščiti, okovanimi s srebrom, sella Lamp.; pren.: ad me cum argentatā accedito querimoniā Pl. prinesi s svojimi tožbami s seboj tudi denar.