Franja

ustváriti (-im) | ustvárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare, creare, formare:
Bog je ustvaril svet iz niča Dio fece il mondo dal nulla
ustvariti družino formare una famiglia

2. (ustvariti na umetniškem področju) creare, produrre; inventare:
ljudstvo je ustvarilo veliko bajk in legend l'immaginazione popolare produsse, inventò innumerevoli miti e leggende

3. creare:
ustvariti veselo razpoloženje creare un'atmosfera allegra
pren. ustvariti iz nič creare dal nulla
prednjo je stopil tak, kot ga je Bog ustvaril le si presentò davanti come Dio, la mamma l'aveva fatto
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso

B) ustváriti si (-im si) | ustvárjati si (-am si) perf., imperf. refl. farsi, crearsi:
ustvariti si predstavo farsi un'idea
ustvariti si dom accasarsi, collocarsi, sistemarsi

vēcchio

A) agg. (m pl. -chi)

1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino

4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda

6. pren. zastarel

7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina

8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

B) m (f -ia)

1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši

2.
vecchi pl. predniki

3. staro, zastarelo

vendita f

1. prodaja:
vendita all'asta dražba
vendita per corrispondenza prodaja po pošti
vendita al dettaglio, al minuto prodaja na drobno
vendita all'ingrosso prodaja na debelo
vendita porta a porta akviziterska prodaja, prodaja na dom
vendita fallimentare stečajna prodaja

2. ekst. razprodaja:
vendita di fine stagione sezonska razprodaja

3. ekst. slabš. trgovanje:
la stampa ha denunciato la vendita del posto di direttore tisk je obsodil trgovanje z mestom direktorja

4. šport transfer (igralca v profesionalnem nogometu)

5. trgovina, prodajalna

6. hist. shajališče karbonarjev

vieillard [vjɛjar] masculin starec, star mož

asile, hospice masculin, masculin de vieillards dom za stare ljudi

violer [vjɔle] verbe transitif posiliti (une femme žensko); prekršiti (les lois, un traité, la Constitution, les droits, les règles, les principes zakone, pogodbo, ustavo, pravice, pravila, načela); oskruniti (une tombe, un sanctuaire grob, svetišče)

violer ses promesses, son serment, sa foi ne držati svojih obljub, prelomiti svojo prisego, svojo dano besedo
violer un secret izdati tajnost
violer la porte de quelqu'un; un domicile s silo vdreti h komu, v hišo (bivališče, dom)

vrníti devolver; restituir ; (nazaj poslati) reexpedir, reenviar ; (stroške, denar) re(e)mbolsar

vrniti obisk, pozdrav devolver la visita, el saludo
vrniti dobro za zlo devolver bien por mal
vrniti milo za drago (šilo za ognjilo) pagar en la misma moneda
vrniti komu njegove izdatke re(e)mbolsar a alg de sus desembolsos
vrniti se v domovino restituirse a su patria
vrniti se v svoj dom restituirse a su casa paterna

youth [ju:ɵ]

1. samostalnik
mladost; mladina, mladi svet; mladenič

in my youth v moji mladosti, v mojih mladih letih
the youth of the world mlada doba sveta, rani, zgodnji časi
all the youth of the village vsa vaška mladina
the dreams of youth mladostna sanje
in the prime of youth v cvetu mladosti
promising youth obetaven mladenič
youth will have its fling mladost se mora iznoreti; mladost norost

2. pridevnik
mladinski

youth hostel mladinski (počitniški) dom
youth movement mladinsko gibanje
youth organizer mladinski organizator, mladinski vodja

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zapustíti dejar ; (kraj) salir de, abandonar ; (mesto, deželo) ausentarse (de) ; (v oporoki) legar

zapustiti domovino ausentarse del país
zapustiti dom dejar la casa
zapustiti službo dejar el empleo
zapustiti se (zanemariti se) dejarse
nobene oporoke ni zapustil no dejó testamento al morir

zdravilišk|i (-a, -o) Kur- (dom das Kurhaus, gost der Kurgast, koncert das Kurkonzert, glasba die Kurkapelle, promenada die Kurpromenade, taksa die Kurtaxe)

zdravstven pridevnik
1. (o zdravstvu) ▸ egészségügyiSopomenke: medicinski
Povezane iztočnice: kartica zdravstvenega zavarovanja, zdravstvena blagajna, zdravstvena kartica, zdravstvena postaja, zdravstvena služba, zdravstvena storitev, zdravstvena ustanova, zdravstvena zavarovalnica, zdravstvena šola, zdravstveni delavec, zdravstveni dom, zdravstveni inšpektor, zdravstveni inšpektorat, zdravstveni sistem, zdravstveni svet, zdravstveni tehnik, zdravstveni zavod, zdravstveno osebje, zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje

2. (o zdravju ali zdravljenju) ▸ egészségügyiSopomenke: medicinski
Povezane iztočnice: zdravstvena nega, zdravstvena oskrba, zdravstvena preventiva, zdravstveni pregled, zdravstveni turizem

zdrávstven (of) health, relating to health; sanitary; hygienic

iz zdrávstvenih razlogov for reasons of health
javna zdrávstvena služba (public) health service
zdrávstvena pomoč medical benefit
zdrávstvene razmere sanitary conditions pl
zdrávstvena služba health service
zdrávstveno spričevalo certificate of health
zdrávstveno stanje state of health, health
zdrávstvena zaščita health protection
zdrávstvena postaja, zdrávstveni dom health centre

zdrávstven (-a -o) adj. sanitario; di, della salute; medico:
zdravstvene težave problemi di, con la salute
zdravsteno stanje stato di salute
zdravstvena knjižica libretto sanitario
zdravstveno zavarovanje mutua
zdravstveni delavec operatore sanitario
zdravstveno osebje personale sanitario
zdravstveni dom poliambulatorio
zdravstvena postaja ambulatorio
srednja zdravstvena šola scuola per infermieri

zdrávstveni prid., меди́чний прикм., лікува́льний прикм.

• zdrávstveni dóm поліклі́ніка

zgornj|i [ó] (-a, -e) der/die/das obere; Ober- (ustroj der Oberbau, dom parlamenta das Oberhaus, glas die Oberstimme, krov das Oberdeck, nivo das Oberhaupt, nož das Obermesser, položaj die Oberlage, svet die Oberwelt, svetilnik das Oberfeuer, tok der Oberlauf, utop das Obergesenk, valj die Oberwalze, stopnja Oberstufe, cev das Oberrohr, čeljustnica das Oberkieferbein, toplota die Oberhitze, ustna, ustnica die Oberlippe, veka das Oberlid, voda das Oberwasser, vrenje die Obergärung, kladivo der Oberbär, krilo der Oberflügel, nadstropje das [Obergeschoß] Obergeschoss, usnje das Oberleder)
zgornjih desettisoč die oberen Zehntausend

zgórnji upper, above

zgórnji del upper part
zgórnje nadstropje the upper storey
stanujejo v zgórnjem nadstropju they live on the floor above
Zgornji (Lordski) dom upper house, VB the House of Lords
zgórnji Ren the upper Rhine
zgórnji tek Temze the headwaters (ali the upper reaches) of the Thames
zgórnja ustnica upper lip
zgornjih deset tisoč (figurativno) the upper ten (thousand)

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello

δέμω [Et. kor. demā, nem. zimmern (got. timrjan), lat. domus, gršk. δόμος, slov. dom, nem. Zimmer iz stvn. zimbar. – Obl. aor. ἔδειμα, cj. ep. δείμομεν, pf. pass. δέδμημαι, plpf. (ἐ) δέδμητο, med. aor. ἐδειμάμην]. 1. act. ep. ion. zidam, gradim, napravljam. 2. med. a) = act.; b) zidam, gradim za sebe.

ἔνδον adv. [Et. ἐν + dom, prim. δόμος] 1. znotraj, notri v srcu φρένες, doma, v hiši, v mestu, οἱ ἔνδον domača družina; τὰ ἔνδον hišno gospodarstvo, domače (rodbinske) razmere. 2. v, med z gen., Διὸς ἔνδον v Zevsovi hiši γῆς ἔνδον notri v zemlji, ἐνδοτέρω bolj notri.

ἑστία, ἡ, ion. ἑστίη [Et. iz ϝεστία, kor. wes, gl. ἄστυ in ἄεσα] 1. (domače) ognjišče, oltar; pren. dom, hiša, bivališče, stanovanje, družina, domovina, svetišče. 2. pers. Vesta, boginja domačega ognjišča.