Franja

pròč

daleč proč muy lejos, muy distante
madež je proč la mancha ha desparecido (ali se ha quitado)
proč! ¡deja!, ¡quita!
roke proč! ¡las manos, quietas!
proč s tem! fuera con eso!
deset je (ura) proč son las diez pasadas
vse je proč todo es perdido

pròč prisl.
□ iti proč a pleca în altă parte
□ daleč proč departe

prō-rumpō -ere -rūpī -ruptum (prō in rumpere)

1. intr. prodreti (prodirati), udreti (jo) kam, bruhniti, planiti kam, v koga, iz česa, bukniti, zagnati (zaganjati) se, (z)drveti, zadreviti (se), pognati (poganjati) se: Hirt., T., Col., Sil., Sen. tr. idr., per medios audacissime C., (sc. Pallas) medius densos prorumpit in hostes V., prorumpit Tiberinus in mare V. d(e)re; metaf.: illa pestis prorumpet, qua poterit Ci. bo buknila, bo bruhnila na dan, vis morbi in imum intestinum prorupit N. je udarila na … , nisi in hac causa, qui vester animus sit, ostendetis, eo prorumpere (tako daleč zaide) hominum cupiditatem et scelus et audaciam Ci., lacrimae prorumpunt Plin. iun. se ud(e)rejo, se ulijejo, incendium aedibus proruperat T. ogenj je nastal pri hiši, ogenj je izbruhnil na hiši, nihil prorupit (nič se ni pojavilo), quo coniuratio intelligeretur T., prorumpere in bellum Iust. pognati se (spustiti se, podati se) v vojno, in necem militum, in scelera T. podati se v kaj, ad minas T. preteč bruhniti, ad quod victo silentio prorupit reus T. je bruhnil, izpregovoril; v istem pomenu tudi: prorumpere in vocem Ap. ali in verba Lamp.

2. trans. (iz)bruhniti, (iz)bruhati: (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V.; med. prodreti (prodirati): Lucr., Sil., Stat., Val. Fl. idr., proruptus corpore sudor V., unde it mare proruptum V. od koder se morje prodirajoče vali; refl. se prorumpere planiti, pognati se, (pri)dreti: sese in fugam Gell.

prō-tenus in prō-tinus, adv. (gl. tenus)

I.

1. naprej, (na)dalje: Pl., Auct. b. Afr. idr., p. pergere Ci., L., p. ire C., en ipse capellas p. aeger ago V., p. mellis dona exsequar V., p. ut moneam H., quā (sc. voce) p. omne contremuit nemus V. daleč tja.

2. nemudoma, naravnost: p. Aeneas invitat V., p. in urbem refugere N., Thermopylis expugnatis p. accessit astu N., hostes p. ex eo loco Axonam contenderunt C. —

II.

1. stikajoč se s čim, dotikajoč se česa, stikoma, zdržema, brez presledka (odmora, pretrga): Plin., Cels. idr., cum p. utraque tellus (= Italia et Sicilia) una foret V., p. deinde ab Oceano Rugii T. potem tik ob Oceanu Rugijci, p. pratum Plin. iun.

2. (časovno)
a) nepretrgoma, neprenehoma, neprenehno, stalno, venomer, ven in ven: sic vives p. H., quem (sc. morem) p. urbes Albanae coluere sacrum V., felix, si p. illum aequasset nocti diem V.
b) takoj, nemudoma, brž, precej, zdajci, zdaj zdaj, brez odlašanja: p. iussit Cu., dic p., augur H., p. Carthaginem ituros L., auxiliis p. insperatis L.; s praep.: p. post cibum Cels., p. ā partu Plin., a primo natali die p. Cels., p. de viā L.; s samim abl.: p. vitae principio Plin., p. virili togā Suet. takoj potem, ko je oblekel moško togo, p. initio ali včasih samo protinus takoj v začetku, (ta)koj spočetka (od začetka, na začetku): p. initio dolor fuit Cels., qui p., quantus est, sperari poterat Vell., oratio p. perficiens auditorem benevolum Ci.; s cum, ut, quam takoj (potem) ko … : O., Q., Plin., Val. Max., Cels.
c) obenem, istočasno, sočasno, hkrati: p. etiam, p. quoque Q.
d) naravnost, brez odloga (obotavljanja, odlašanja), nepremišljeno, brez premisleka, brez nadaljnjega: neque p. non est materia rhetorices, si in eādem versatur et alius Q., numquam epistolam tuam accipio, ut non p. unā simus Sen. ph.

proženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Betätigung (od daleč Fernbetätigung), samo vojska die Abfeuerung; plazov: das Auslösen

pusti|ti¹ (-m) puščati

1. lassen (dol herunterlassen, hinunterlassen, gor herauflassen, hinauflassen, mimo vorbeilassen, naprej vorlassen, nazaj zurücklassen, proč fortlassen, skozi durchlassen, tja hinlassen, tu dalassen, ven herauslassen, hinauslassen, za seboj zurücklassen)
pustiti čakati koga warten lassen, na odgovor ipd.: (jemanden) hinhalten
pustiti časa komu/sebi (jemandem/sich) Zeit lassen
pustiti daleč za seboj weit hinter sich lassen
pustiti do besede zum Wort kommen lassen, sprechen lassen
pustiti do konca povedati (jemanden) ausreden lassen
pustiti koga hladnega (jemanden) unbeeindruckt lassen
pustiti ležati/mirovati [ruhenlassen] ruhen lassen
pustiti na cedilu (jemanden) im Stich lassen, im Regen stehen lassen
pustiti na/pri miru (jemanden) in Ruhe lassen, kako zadevo: die Finger von (etwas) lassen
ne pustiti na miru (jemandem) keine Ruhe lassen
pustiti ob strani ausklammern, unbeachtet lassen, übergehen, aus dem Spiel lassen
pustiti oditi [gehenlassen] gehen lassen, ziehenlassen
pustiti odteči abtropfen lassen
pustiti prazno okence: aussparen
pustiti prednost komu v prometu: (jemanden) vorfahren lassen
pustiti prevreti (etwas) vergären
pustiti priti skupaj [zueinanderlassen] zueinander lassen
pustiti svobodo/na svobodo (jemanden) laufen lassen
pustiti uležati ablagern lassen
pustiti viseti [hängenlassen] hängen lassen
pustiti vreti kochenlassen
pustiti živeti am Leben lassen, leben lassen
ne pustiti se vplesti v kako zadevo: sich heraushalten (aus)
ne pustiti zraven koga (jemanden) [fernhalten] fern halten (von)
ne pustiti kamna na kamnu pri iskanju: keinen Stein auf dem anderen lassen
ne pustiti se motiti sich nicht stören lassen
ne pustiti si do živega nichts an sich herankommen lassen
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
pustiti, da postane navada zur Gewohnheit werden lassen
pustiti, naj gredo stvari svojo pot die Dinge laufen lassen, den Dingen ihren Gang/Lauf lassen
pustiti, naj gre kdo svojo pot človek: (jemanden) seinen eigenen Weg gehen lassen
pustiti naj govori orožje die Waffen sprechen lassen
pustiti, naj je, kar je fünf gerade sein lassen

2. kot ostanek: überlassen, [übriglassen] übrig lassen, [stehenlassen] stehen lassen

3. (ne spreminjati) lassen (wie es ist), belassen
pustiti na glavi klobuk: aufbehalten
pustiti na sebi plašč: anbehalten
pustiti odprto [offenhalten] offen halten, auflassen
pustiti tičati [steckenlassen] stecken lassen
pustiti vklopljeno anlassen

4. naročiti, da kdo drug kaj stori:
pustiti prinesti bringen lassen (ich habe es bringen lassen)
priti (jemanden) kommen lassen
narediti machen lassen

5. kot posledico: zurücklassen; behalten (nesreča/ bolezen mu je pustila to er behielt das von einer Krankheit/einem Unfall)

pustíti (dopustiti) to allow, to permit, to suffer, to yield, not to mind, not to hinder; to let; (opustiti) to give up (ali over), to leave off; to desist from, to abstain from, to refrain from, to forbear; (zapustiti) to leave, to quit, to relinquish, to abandon, to forsake; (izpustiti, spustiti) to let go, to let fly, to let loose; (prenehati, nehati) to drop, to cease, to omit

pustíti delo (o delavcu) to strike, to go on strike, to come out (on strike)
ne pustíti not to allow, not to permit, not to suffer (ali tolerate), to prevent, to hinder
pustíti koga na cedilu to leave someone in the lurch, to forsake someone, to abandon someone
pusti to! leave it alone!, let it be!
pusti to meni! leave it to me!
pusti me pri miru! leave (ali let) me alone!
pusti, naj gre stvar svojo pot! let it take its course!
pusti to tu! leave that here!
pustite ga noter! let him come in!; let him in!
pustite mi, da premislim! let me think it over!
pusti vrata odprta! leave the door open!
pustimo to za prihodnjič! we will leave that for the next time!
pustite me samega! leave me alone!
pustimo to in govorimo o čem drugem! let's drop it and talk of something else!
mi lahko pustite te dokumente dan ali dva? can you let me have those documents for a day or two?
pustil se je oslepariti he let himself be taken in
pusti si časa za premislek! leave yourself time to think!
to me pusti hladnega it leaves me cold
pustil je, da so ga pretepli he let them beat him
pustíti za seboj to leave behind
moral sem pustíti denarnico doma I must have left my purse at home
pustil je vse druge tekmovalce daleč za seboj he has outdistanced (ali has outstripped) all the other competitors
pustíti si rasti brado to grow a beard
pustíti koga v negotovosti to keep (ali to hold) someone in suspense
pustíti iz vida to lose sight of
pustíti koga čakati (pol ure) to keep someone waiting (for half an hour)
pustíti komu proste roke glede... to let someone have a free hand as regards...
ne more pustíti pijače he cannot break himself of the habit of drinking
pustíti si svetovati to listen to advice
pustíti pri starem to stick to the old ways
to se mu mora pustíti you have to grant him that
pusti, da luč gorí leave the light on!
ne se pustíti videti to keep out of sight
živeti in pustíti živeti! live and let live!
ali pusti ali vzemi! take it or leave it!
pustite dve prazni vrsti! leave two lines blank (ali blank lines)!
je oče pustil kako sporočilo? has Father left a message?
računam nate, zato me ne puščaj na cedilu! I count on you, so don't let me down!
pusti, da kdo drug opravi to! (figurativno) ZDA let George do it!
pustíti stroje teči to let the engines rip
pusti te stvari, kakor so! leave these things as they are!
pustil sem, da je avto drvel s polno hitrostjo (pogovorno) I let her rip
pustíti vprašanje odprto to leave the question open

quam-libet (quam-lubet), adv. (ixpt.)

1. kakor se komu ljubi (ráči), kakor je koga volja, po (tvoji, svoji, vaši itd.) volji, poljubno: quamlibet lambe otio Ph., quamlibet esto unica res quaedam Lucr.

2. bodi še tako, še toliko, še tako, še tako zelo: quamlibet profunda aquarum altitudo Plin., quamlibet numerosa subsellia Plin. iun., temerario concilio quamlibet numerosissimo Aug., manūs quamlibet infirmae O., occupat egressas quamlibet ante rates O. naj so šle še tako daleč, quamlibet parvum sit Q. naj si je (bodi si) še tako neznatno (majhno).

quantus 3 (nam. *quām-tus; osnovna obl. *quām-to iz quam)

1. vprašalno kolik?, kolikšen?, koliko?, kak?; v neodvisnem vprašanju: Pr., Ap., Eccl. idr. pozni pisci, Iovem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; v vzkliku: Enn. ap. Non., H., Val. Fl., Sen. rh. idr., quantos acervos scelerum reperietis! Ci.; v neodvisnem vprašanju: Acc. ap. Prisc., Pac. ap. Non., Ter., C., L. idr., cum ipsa pecunia numero ac summā suā, quanta fuerit, ostendat Ci., testimonium daret, quantā sanctitate bellum gessisset H. Subst. quantum -ī, n (poseb. v acc.) koliko?; neodvisno: quantum dedit? Ci.; v vzkliku: quantum terroris iniecit! Ci.; odvisno: constituit, quantum pecuniae quaeque civitas daret N.; quanto opere, gl. quantopere; adv.: quantum mutatus ab illo Hectore! V. kako zelo, quantum in sinu filiae flevit! Sen. ph.; v gen. pretii quantī kako drago?, po čem?, koliko (velja, stane)?, kako zelo?; neodvisno: quanti emit? Ter., hoc quanti putas esse? Ci.; odvisno: Q., Iuv., ede mihi, scriptum quanti emeris Ci., cum scias, quanti Tulliam faciam Ci.; v abl. mensurae quantō (za) koliko?, koliko več?, kako zelo (močno)?; neodvisno: quanto sapientius nostri maiores fecerunt? Ci.; v vzkliku: quanto levior est adclamatio! Ci.; odvisno: cognitum est, quanto antestaret eloquentia innocentiae N.; v nom. quantum (kot vzklik) kako važno!: quantum est, quod fata tenentur! Lucan.; occ. kako majhen (neznaten)?, kako malo? (neodvisno, odvisno in v vzkliku): Pl., L., T., Lucan., enim quantum hic operis fiat paenitet! Ter., quae qualiacumque in me sunt (me enim ipsum paenitet quanta sint) … Ci., quantum est, quod desit in istis ad plenum facinus! O., neque iam, quid existimetis de illo, sed quantum audeatis, vereor S. fr., quanti … civitas aestimanda est, ex quā sapientes pelluntur? Ci., legatorum verba quanti fecerit, pericula mea declarant S., quantus sit Dossennus H. kako slab, kako malo vreden.

2. relat. kolikršen, kolikor, kakor; večinoma nanašajoč se na determinativni tantus (tam): L., V., Val. Max. idr., est tanta in te auctoritas, quanta debet Ci., cum tantis copiis, quantas nemo habuit N.; brez determinacije: quantus non umquam antea exercitus ad Sutrium venit L. tolikšna vojska, kolikršna še nikoli prej, (sc. crocodilus) parit ova, quanta anseres … Plin., qualis quantusque … Polyphemus … , centum alii (pesn. = tales tantique centum alii) … Cyclopes … errant! V., acta est per lacrimas nox mihi, quanta fuit O. kakor je bila dolga, prejokala sem vso dolgo noč, ut acciperent … pecuniam, quantam vellent Ci., oculis spatium emensus, quantum satis hastae V. kolikor ga zadostuje za met kopja; quanto opere, gl. quantopere. Od tod (kakor quam) pri posse in superl.; popolno: tanta est inter eos, quanta maxima esse potest morum distantia Ci. tolikšen, kolikršen le more biti; skrajšano (brez determinativa): consul quantis maximis itineribus poterat ad collegam ducebat L. v kar najhitrejših pohodih, quanto maximo cursu posset Cu., genu femur Postumius quantā maxime poterat vi perculit L. s kar največjo močjo; quantus quantus = quantuscumque: Pl., quanta quanta haec mea paupertas est Ter. Subst. quantum -ī, n kolikor = kolikršna množica, kolikršna razdalja, kolikršen prostor, kolikršen kos (ceste) idr.: cum rei familiari tantum operae daret, quantum deberet N., tantum patebat, quantum loci acies occupabat C. tako daleč kakor; brez determinativa: quantum est hominum optime optimorum Pl. kolikor je … , ut illum di immortales omnes deaeque, quantum est (kolikor jih je), perduint Pl., illis, quantum importunitatis habent (pri tolikšni njihovi predrznosti), parum est impune male fecisse S., si plus edidisset, quam quantum natum esset Ci.; od tod v vrinjenih stavkih: quantum audio (intellego) ali quantum ego intellegere possum Ter., quantum ego sentio ali quantum ego opinione auguror Ci.; nadalje: quantum in me (te) est Ci. kolikor je na meni (tebi), kolikor se mene (tebe) tiče, kolikor je od mene (tebe) odvisno, quantum ad eum (sc. attinet) T. kolikor se tiče njega, glede … , z ozirom nanj, glede (zaradi) njega; tako tudi: quantum ad Pirithoum, Phaedra pudica fuit O., quantum ad Iudaeos T., notum ignotumque, quantum ad ius hospitis, nemo discernit T., nihil, quantum ad ipsas virtutes Sen. ph.; in quantum (gr. ἐς ὅσον) (v) kolikor: Q., Plin. iun. idr., matrona prodeat in tantum ornata, in quantum ne immunda sit Sen. rh. le toliko okrašena, (kolikor ni =) da ni … , in quantum satis erat T., in quantum quaeque secuta est, traxit O.; poseb. gen. pretii quanti kakor drago (tako drago … kakor), po čemer, po kolikor: id, quanti aestimabat, tanti vendidit Ci., tanti fuit, quanti iste aestimavit Ci., quanti locaverint, tantam pecuniam redemptori solvendam Ci.; quanti quanti kakor koli (kakor si bodi) drago, kakor drago, kakor si bodi drago, po čemer koli: sed quanti quanti, bene emitur, quod necesse est Ci. ep.; abl. mensurae quantō (pri komp. in komparativnih pojmih) (za) kolikor ((za) toliko … kolikor), toli … koli: Acc. ap. Macr., Acc. ap. Non., Ca. fr., H., Col. idr., Hannibalem tanto praestitisse ceteros imperatores prudentiā, quanto populus Romanus antecedat fortitudine cunctas nationes N.; quanto … tanto (= quo … eo) čim … tem; tudi: quanto gravior erat oppugnatio, tanto crebriores litterae mittebantur C., tudi: quanto longius ab urbe hostium abscederent, eo solutiore curā L., quanto mage … tam magis Lucr.; brez tanto: Col., segnius secuturam, quanto longius L.; quanto pred poz. pogosto pri T.: quanto inopina (sc. magis), tanto maiora, quanto ignota barbaris, tanto laetiora; abs.: fuit dux Cassius melior, quanto vir Brutus Vell.; quanto … tanto abs. (brez komp.): quanto Grypos abnuit, tanto soror muliebri pertinaciā accenditur Iust.; podobno: tanto silva sub hac, silvā quanto fuit herba sub omni O.; acc. n. adv. quantum kolikor: utrique rei occuram, quantum potero N., quantum tigna distabant C., legiones in naves imposuit, quantum navium facultatem habebat C., quantum per commodum rei publicae fieri posset L.; od tod pogosto (= quam) s superl. (ki ga krepi) pri possum: Sen. ph., Cels. idr., quantum maxime accelerare poterat L. kakor hitro je le mogel, kar najhitreje; elipt. (brez superl.) = quam primum prej ko mogoče, čim hitreje (prej): Ci. ep., Ter.; v istem pomenu tudi: quantum potest Kom., Auct. b. Afr., Lact. idr., quantum pote Kom., quantum potis Pl.; kot vrivek: ea, quantum potui (sc. facere), feci Ci. sem storil po svojih močeh; tako tudi: is mihi suadet nuptias, quantum queam, ut maturem Ter. kolikor le mogoče.

qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)

¿qué dices? kaj praviš
¿por qué? zakaj?
¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
el qué dirán govoričenje ljudi
¡qué vista! kakšen pogled!
¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
¡a mí qué! kaj me (to) briga!
¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne!

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

rather¹ [rá:ðə] prislov
prej, rajši, raje; precéj

rather good precéj dober, kar dober
rather good than bad prej dober kot slab
rather a long way precéj dolga pot, precéj daleč
rather before nekaj prej
the rather that... toliko bolj (prej, rajši), ker...
grey rather than white prej siv kot bel
I rather think that... jaz bi prej (skoraj) mislil, da...
I had rather that... jaz bi rajši...
I had rather stay jaz bi rajši ostal
he left rather than join me rajši je odpotoval, kot da bi se mi pridružil
I would rather die than betray him jaz bi rajši umrl, kot ga izdal (se mu izneveril)
he would rather have died than revealed it on bi bil rajši umrl, kot to razkril
I would (had) much rather (not) go jaz bi precéj rajši (ne) šel
thank you, I had rather not hvala, (rajši) ne
his remark was rather foolish njegova opazka je bila precéj bedasta
the play was rather a success (gledališka) igra je imela precejšen uspeh

ratón moški spol (hišna) miš; pomorstvo skrita čer

ratón de biblioteca(s) (fam) knjižni molj
el hijo de la gata, ratones mata (fig) jabolko ne pade daleč od drevesa

razpoznáti distinguir; reconocer; discernir

razpoznati od daleč distinguir de lejos

razšírjen widened, broadened; (povečan) enlarged; (napihnjen) distended, expanded; (površinsko) extended; (novica) spread, circulated, disseminated, diffused; rife

po vsem svetu razšírjen worldwide
daleč, široko, zelo razšírjen widespread, prevalent, rife
biti razšírjen med to be rife among

reach¹ [ri:č] samostalnik
doseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti)
navtika dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra
arhaično morski rokav, zaliv

out of reach, beyond reach nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljiv
a long reach of cultivated land obsežen kos obdelane zemlje
a reach of woodland razsežno gozdno področje
to be within (easy) reach biti dosegljiv, biti blizu, v bližini
is not within my reach to ni v moji moči, presega moje moči
this is above the reach of human mind človeški duh ne sega tako visoko
to have a wide reach daleč segati, se razprostirati

reach² [ri:č]

1. prehodni glagol
iztegniti (forth, out)
izprožiti (roko); stegniti, razširiti; podati (komu kaj); postreči (komu s čim); odvzeti (from komu ali čemu)
dospeti kam, priti do, segati do, seči; priti do zaključka, razumeti, doumeti, pogruntati, dojeti; imeti vpliv, vplivati, pustiti vtis (na koga); doseči, zadeti, pogoditi (kaj); doživeti, dočakati (starost, dobo, novo izdajo)

to reach a great age doživeti visoko starost
to reach a blow prisoliti (komu) zaušnico
this book reached its 10^th edition ta knjiga je doživela 10. izdajo
reach me that book, will you? podaj mi ono knjigo, prosim!
to reach the ceiling segati do stropa
the boat reached the shore čoln je prispel do brega
to reach a conclusion priti do (nekega) zaključka
the cost reached 1000 dollars stroški so znesli 1000 dolarjev
he reached down his hat snel je klobuk s kljuke
to reach forth one's hand iztegniti (izprožiti, podati) roko
my land reaches the hills moja zemlja sega do brd
my letter reached him in time moje pismo mu je pravočasno prišlo v roke
to reach perfection doseči popolnost
to reach an understanding doseči sporazum
the water reached my knees voda mi je segla do kolen

2. neprehodni glagol
seči, poseči (after, at, for po)
raztezati se (to k, do)
prožiti se; priti (to do)
(do)segati; nagniti se (forward naprej, toward k, proti)
figurativno težiti k čemu, iti (at, after za čem)
napenjati se; prodreti (into v)
dojeti, doumeti, razumeti

as far as the eye can reach kakor daleč lahko seže oko
the coat reaches to the knees plašč sega do kolen
to reach back to the time of Napoleon segati nazaj v Napoleonove čase
his boots reach up to the knees škornji mu segajo do kolen
the country reaches from the sea to the mountains dežela sega, se razprostira od morja do gorá
he reached for a weapon segel je po orožju

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.

rék (-a) m

1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
ljudski rek motto popolare

2. star. aforisma

remontar gor iti, povzpeti se (na višino); dvigniti; vojska oskrbeti s svežimi konji

remontar a segati nazaj do
remontarse povzpeti se; vzleteti (letalo); razsrditi se, nemiren postati; daleč nazaj poseči
remontarse en alas de la fantasía prepustiti se krilom fantazije