Franja

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

želod|ec [ó] moški spol (-ca …) anatomija der Magen
medicina pokvarjen želodec die Magenverstimmung, die Verstimmung des Magens
povešen želodec die Senkung des Magens
razširjen želodec die Magenerweiterung
zdražljiv želodec der Reizmagen
mesnina: svinjski želodec Saumagen
… želoda Magen-
(izpiranje die Magenspülung, ogledovanje die Magenspiegelung, perforacija die Magenperforation, povešenje die Magensenkung, resekcija die Magenresektion, vratar der Magenpförtner, der Magenausgang, vsebina der Mageninhalt, operacija Magenoperation)
medicina krvavitev iz želoda das Magenbluten, die Mageblutung
vračanje iz želoda das Aufstoßen
na prazen želodec mit leerem Magen
bolan na želodcu magenleidend, magenkrank
rak na želodcu der Magenkrebs
okoli želodca in der Magengegend
po/v želodcu mi kruli mir knurrt der Magen
pri želodcu in der Magengegend
v želodec in den Magen
udarec v želodec der Magenstoß, Magenschlag, boksarski: Magenhaken
v želodcu im Magen
bolečine v želodcu Magenschmerzen množina
kruljenje v želodcu das Magenknurren
pritisk/tiščanje v želodcu das Magendrücken
težave z želodcem Magenbeschwerden množina
povzročiti/povzročati težave z želodcem auf den Magen schlagen
kapljice za želodec Magentropfen množina
krepilen za želodec magenstärkend
figurativno človeku se obrne želodec der Magen dreht sich einem um, es erregt einem Übelkeit
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen

želódec stomach; pogovorno tummy; (prežvekovalcev) maw; (ptičji) gizzard

bolan na želódcu dyspeptic
pokvarjen želódec disordered (ali upset) stomach
bolečine v želódcu stomachache
občutljiv, izbirčen želódec delicate stomach, easily upset stomach
rak na želódcu stomach cancer
zdravilo za želódec stomachic
na prazen želódec on an empty stomach
kruljenje v želódcu rumbling in the stomach
razširjanje želódca stomachic dilatation
ima slab želódec he suffers from indigestion
ona ima dober želódec (figurativno) she can stand (ali put up with) a good deal
imeti koga v želódcu (figurativno) to be unable to stand someone
hrana mi težko leži na želódcu food lies heavy on my stomach
to mi leži v želódcu (tega ne morem prebaviti) (figurativno) it sticks in my gizzard
želódec mi kruli my stomach (ali pogovorno tummy) is rumbling
obračati komu želódec (figurativno) to turn someone's stomach
želódec se mi obrača ob tem it's giving me the stomachache (ali vulgarno the bellyache)
potešiti si želódec to stay one's stomach
ta hrana ne prija mojemu želódcu this food disagrees with me
želódec se mi vzdiguje (= slabo mi postaja) my stomach rises

žívčen des nerfs ; (razdražljiv) nerveux, qui a les nerfs fragiles (ali irritables)

živčno bolan malade des nerfs, neurasthénique, névropathe, névrosé
živčni bolnik névropathe moški spol, névrosé moški spol
živčni napad attaque ženski spol de nerfs
živčni človek (homme) nerveux moški spol, énervé moški spol
živčna bolezen maladie ženski spol des nerfs, affection nerveuse, neurasthénie ženski spol, névropathie ženski spol, névrose ženski spol
živčni šok choc nerveux, secousse nerveuse
živčni sistem système nerveux, (vegetativni) système neurovégétatif
biti živčen avoir mal aux nerfs, être atteint de nervosité, montrer de la nervosité, être nerveux (ali énervé)
delati, narediti živčnega faire mal aux nerfs, rendre nerveux, énerver

žívčen de nervios; nervioso ; (razdražljiv) de nervios irritables ; med neurasténico

živčno bolan neurótico
živčni bolnik neurasténico m, neurópata m
živčni napad ataque m de nervios
živčen človek, živčnež manojo m de nervios
živčna bolezen neuropatía f, afección f nerviosa
živčna bolečina neuralgia f
živčni šok ataque m (ali shock m) nervioso
živčna depresija depresión f nerviosa
živčni kolaps colapso m nervioso
živčni sistem sistema m nervioso, (vegetativni) sistema neurovegetativo
biti (postati) živčen estar (ponerse) nervioso
delati, narediti živčnega poner nervioso

žívčno prislov

žívčno bolan neurotic, neurasthenic, neuropathic; under a strain

živ|ec¹ moški spol (-ca …) anatomija der Nerv (bedrni, kolčni Hüftnerv, čutni Empfindungsnerv, Gefühlsnerv, Sinnesnerv, drobovni Eingeweidenerv, gibalni, motorični Bewegungsnerv, inhibitorni Hemmungsnerv, kolčni Ischiasnerv, obrazni Gesichtsnerv, očesni Augennerv, podlahtnični Ellennerv, slušni Hörnerv, Gehörnerv, stegenski Schenkelnerv, vazomotorični Gefäßnerv, vidni Sehnerv, vohalni Riechnerv)
medicina stisnjen živec die Nervenquetschung
… živca Nerven-
(ohromitev/ohromelost die Nervenlähmung, omrtvičenje die Nervbetäubung, trzanje das Nervenzucken, vnetje die Nervenentzündung)
medicina škodljiv za živce nervenschädigend
ki pomirja živce nervenberuhigend
slabih živcev nervenschwach
obolenje živcev das Nervenleiden
bolan na živcih nervenleidend, nervenkrank
močni/slabi živci starke/schwache Nerven, die Nervenstärke/Nervenschwäche
figurativno izgubiti živce die Nerven verlieren, durchdrehen
ki para živce nervtötend, nervenaufreibend
natezati živce komu (jemanden) auf die Folter spannen
žreti živce nervenaufreibend sein, an den Nerven zerren
iti na živce komu (jemandem) auf die Nerven gehen/ fallen, (jemanden) nerven
kdor/kar gre močno na živce die Nervensäge
ki gre na živce nervenaufreibend
spraviti/spravljati ob živce koga (jemanden) verrückt machen, rasend machen, entnerven
tu je vse odvisno od živcev das ist reinste Nervensache
skakati po živcih auf den Nerven herumtrampeln
dražilo za živce der Nervenkitzel
preizkušnja za živce die Nervenprobe
smrt za živce die Nervenmühle
zdravilo za živce das Nervenmittel
biti na koncu z živci mit den Nerven fertig sein, mit den Nerven am Ende sein, ein Nervenbündel sein
z močnimi živci nervenstark
z živci kot štriki mit Nerven wie Bindfäden

žlez|a [é] ženski spol (-e …)

1. anatomija, medicina, živalstvo, zoologija die Drüse (endokrina endokrine), -drüse (čeljustna Kieferdrüse, mlečna Milchdrüse, mošusna Duftdrüse, obustna predilna Mundspinndrüse, oljna Öldrüse, predilna Spinndrüse, prostatična Vorsteherdrüse, repna Schwanzdrüse, sluzna Schleimdrüse, smradna Stinkdrüse, strupna Giftdrüse, svilna Seidendrüse, trtična Bürzeldrüse, voskovna Wachsdrüse)
nadledvična/nadobistna žleza die Nebenniere
delovanje žlez die Drüsenfunktion
obolenje žlez die Drüsenkrankeit
vnetje žlez die Drüsenentzündung
vnetje mlečne žleze die Mastitis, die Brustdrüsenentzündung
bolan na žlezah drüsenkrank

2.
spolna žleza (gonada) die Keimdrüse, die Gonade

3. rastlinstvo, botanika die Drüse (oljna Öldrüse)
lizogena oljna žleza der Ölbehälter
nektarska žleza das Nektarium, Blattnektarium, die Honiggrube

žolč [ou̯] moški spol (-a …) die Galle
… žolča Gallen-
(pretok der [Gallenfluß] Gallenfluss, tvorba die Gallenbildung, die Gallenproduktion, izločanje die Gallenabsonderung, zastajanje die Gallenstauung)
čaj za žolč der Gallentee
dieta za žolč die Gallendiät
ki pospešuje izločanje žolča gallentreibend
grenek kot žolč gallenbitter
zelen kot žolč gallengrün
bolan na žolču gallenkrank
figurativno izlivati žolč sein Gift verspritzen
figurativno komu se razlije žolč od jeze: (jemandem) läuft die Galle über
komu skipi žolč (jemandem) steigt/kommt die Galle hoch, (jemandem) schwillt die Galle

αἰᾱνής 2 1. (αἰεί), večen. 2. a) [Et. iz αἱϜ-ανής, lat. saevus, gršk. Ἅιδης; brez obrazila -vo – je tvorba nem. sehr = zelo iz pragerm. sai-ra] bolesten, žalosten, grozen, bolan; b) temen, mračen.

ἀλγεινός 3 ep. ἀλεγεινός 3 [comp. ἀλγεινότερος in poet. ἀλγίων, sup. ἀλγεινότατος in ἄλγιστος] 1. razbolel, boleč, skeleč, hud, mučen, bridek (νόσος), nadležen ἄλγιστ' ἐξανέχομαι = aegerrime fero. 2. trpeč, bolan. – adv. ἀλγεινῶς φέρω žal mi je.

ἀλγέω (ἄλγος) [cj. aor. ep. ἀλγήσετε] 1. imam bolečine, čutim bol, boli me kaj, bolan sem. 2. trpim, jezen sem, žalostim se, nejevoljen sem.

ἀρρωστέω (ἄ-ρρωστος) sem slab, bolan, bolehen.

ἄ-ρρωστος 2 (ῥώννυμι) 1. slab, bolehen, bolan. 2. nemaren, ἔς τι (za plačanje), malosrčen.

ἀσθενέω (ἀ-σθενής) 1. sem slab(oten), bolan, boleham; aor. zbolel sem. 2. sem brez moči, veljave, reven.

ἀ-σθενής 2 (σθένος) 1. brez moči, šibek, slab(oten), bolan, onemogel, ubog. 2. neznaten, nepomenljiv.

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

δια-τίθημι I. act. 1. razpostavim, razvrstim, razložim, razpolagam, uredim, odredim, ἀγῶνας priredim bojne tekme, τὰ τοῦ πολέμου vodim. 2. pripravim v gotove razmere; nav. z adv. οὕτως pripravim v to, ἀνηκέστως grozno, grdo zdelam, εὖ dobro ravnam s kom, κακῶς τι pokvarim kaj; včasih sledi ὥστε. II. pass. pridem v položaj (stanje), sem mišljenja, postopa se z menoj, οὕτω διατίθεται tako se ž njim godi, tako se razmesari, ἀπόρως pridem v stisko, revščino, ἐρωτικῶς τινος zaljubljen sem v koga, εὐμενῶς πρός τινα sem komu naklonjen, prijatelj; πῶς ἂν οἴει διατεθῆναι kako bi se ti pač bilo godilo, αἰσχρῶς τὸ σῶμα καὶ τὴν ψυχήν bolan sem na duši in na telesu. III. med. 1. spravim svoje imetje v red, razpolagam z imetjem; napravljam oporoko, τί τινι postavljam v oporoki za dediča, zapuščam komu kaj, ἐπιτρέπω τὴν θυγατέρα διαθέσθαι prepuščam ti hčer, da ž njo poljubno ukreneš; διαθήκην πρός τινα sklenem s kom zavezo NT, ὁ διαθέμενος oporočnik. 2. izlagam svoje blago, prodajam φόρτον, ὥραν, σοφίαν. 3. poravnam ἔριν. 4. uredim svoj govor, začnem (po)govor λόγον.

ἔχω [Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔχοντες bogataši, ἔχω bogat sem, οὐκ ἔχω ubog sem NT, τινά τι imam koga za kaj NT, τινὰ γυναῖκα imam za ženo; τοῦ θυγάτηρ ἔχεθ' Ἕκτορι njegova hči je bila H. žena; imam v svoji oblasti, sprejmem, osvojim, polastim se τὰ ἄκρα, dosežem, dobim τροφήν; pass. ἔχομαι sem ujet, stanujem v πόλιν, οὐρανόν, sedim na χῶρον; vladam σκῆπτρα; oskrbujem, čuvam, upravljam κῆπον, κίονας, obdelujem πατρώια ἔργα, ἐν γαστρὶ ἔχω sem noseča NT. 3. imam na sebi, nosim (obleko, orožje, opravo), imam ἔχω τι περὶ κεφαλῇ. 4. imam v sebi, obsegam, τὸ χωρίον πόλιν οὐκ εἶχε, objemam; a) αἴθρη ἔχει κορυφήν čist zrak obkroža vrh, φρένες ἧπαρ obdajajo, κλέος μιν ἔχει na glasu je, slava se razširja o njem, φάτις με ἔχει govori se o meni; σὲ οἶνος ἔχει φρένας vino te je prevzelo, ἀγνοία μ' ἔχει ne razumem; b) v zvezi s subst. opisuje ἔχω glagole, ki so s subst. sorodni: αἰτίαν sem kriv, dajem povod, imam povod, ἄλγεα trpim nezgode, boli me, ἀνάγκην sem prisiljen, τὴν αἴσθησιν opažen sem, θαῦμα začudim se, θήραν lovim, φυλακάς stražim, σύνεσιν sem razumen, pameten; slično αἰσχύνην, ἐπιθυμίαν, ἐρευνάν, ἐλπίδα, ἔγκλημα, βλάβην, καναχήν, ἡσυχίαν, οἶκτον, ὕβριν itd.; ἐν αἰσχύνῃ δεινῶς ἔχω zelo se sramujem, δι' ὀργῆς (ἐν ὀργῇ) ἔχω srdim se, jezim se; ὄκνος με ἔχει bojim se, πλέον ἔχω sem na boljšem, μεῖον ἔχω sem prikrajšan; c) z inf. ali zavisnim vprašanjem morem, znam, razumem, ἔχω πλέειν morem veslati, πόλλ' ἂν λέγειν ἔχοιμι mnogo bi lahko govoril; ἐξ οἵων ἔχω, αἰτῶ kolikor morem, οὐκ ἔχω τί φῶ ne vem, kaj naj rečem, τὰ ἐπιτήδεια οὐκ εἶχον ὁπόθεν λαμβάνοιεν niso vedeli, odkod …, τέχνην razumem, znam, ἱκανῶς ἔχομεν τοῦτο, ὅτι dobro vemo, da …, οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki; οὐκ ἔχω ἀποδοῦναι ne morem plačati NT, τινά τι poznam koga kot, τὶ ἄμεινον znam kaj bolje. 5. imam pri sebi (kot gosta), prinašam (s seboj), ὠδῖνας povzročujem bolečine, slično ἔχω ἀγανάκτησιν, αἰσχύνην povzročujem nejevoljo, sramoto, ὄψιν nudim pogled, βοήν glasim se, oglašam se, τιμωρίας donašam kazen, προσόδους donašam dohodke. 6. čvrsto držim, zadržim pri sebi (retineo), obdržim, ščitim, branim ἀλόχους; γνώμην, θυμὸν ἔχω obračam svojo pozornost na kaj, νῷ ἔχω spominjam se; v pass. trpim kaj, zadene me kaj, obide me, ἐν κακοῖς ἔχομαι sem v nesreči, (ἐν) ἀνάγκῃ v sili sem, prisiljen sem, ἀγρυπνίῃσι ne morem spati, νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσιν odločitev zmage imajo nesmrtni bogovi v rokah, ἔντεα ἔχονται μετὰ Τρώεσσιν je v rokah Trojancev. 7. zadržujem, oviram, ustavljam, krotim, ἑταίρους παρὰ νηυσὶν, ἵππους, δάκρυον, ὕβριν, τινά τινος odvračam koga od česa, τῶν μακρῶν γόων, τοῦ μὴ καταδῦναι, zabranim komu kaj storiti τὸν Σπαρτιάτην μὴ ἐξιέναι, ὀδύνας odpravim, preženem, κῦμα pomirim. 8. vodim, obračam, podim, jadram, krmim, krenem proti Πύλονδε, vozim se, ὄμμα obračam oči kam, νέες ἔσχον ἔς τι ladje so plule proti, tudi τῇ Δήλῳ. 9. pt. ἔχων a) pogosto = 's, z'; ἀπέστειλαν αὐτὸν ναῦς ἔχοντα z ladjami, ἥκω ἔχων prihajam s čim, ἵππον ἔχων na konju, ἔχων Ἀκρόπολιν kot poveljnik A.; tako zlasti pri glagolih premikanja; b) označuje stanje kot trajno: φλυαρεῖς ἔχων vedno klepečeš, govoričiš; c) opisovalno stoji pri ἐστί: ἔστι δὲ (οὐχ) οὕτως ἔχον (= οὐχ οὕτως ἔχει ni tako). II. intr. 1. sem, a) z adv. nahajam se, vedem se, sem v gotovih razmerah; εὖ (κακῶς) ἔχω dobro (slabo) se počutim, κακῶς ἔχω sem bolan, šibek NT, εὖ ἔχει dobro je, ἀπείρως ἔχω nevešč sem v čem, εὐνοικῶς ἔχω τινί naklonjen sem komu, ἀθύμως ἔχω pogum mi upada, ἐσχάτως ἔχω umiram NT, κομψότερον ἔσχε odleglo mu je NT, τὸ νῦν ἔχον za sedaj NT, σῖγα (σιγῇ) ἔχω molčim, ὅρκος ὧδε ἔχει prisega se glasi tako, je tale; ὥσπερ εἶχεν kakor je bil, nemudoma, ročno; καλῶς ἔχει dobro uspeva, stoji, v redu je, (τοῖς θεοῖς) pristoji, εἴη καλῶς ἔχον kazalo bi, οὕτως ἔχει tako je, οὕτως ἐχόντων τῶν πραγμάτων v takih razmerah, potemtakem, ὡς ποδῶν εἶχον kolikor so jih nesle noge, οὕτως ἔχω περί τινος tako mislim o čem, ἐπ' ἴσης ἔχει je v ravnotežju, je enako; ἀμφί τι ἔχω bavim, ukvarjam se s čim; ἔχω ταῖς διανοίαις mislim, ἀναγκαίως ἔχει mora biti, potreba je, ὡς ὀργῆς ἔχω kakor sem jezen, v svoji jezi; εὖ σώματος ἔχει njegovo telo je v dobrem stanju, zdrav (krepek) je, καλῶς ἔχει μοι za mene je lepo, ὡς εἶχε τάχους kar je najhitreje mogel, ὅκως ἂν ἔχωμεν v stanju, v katerem se ravno nahajamo, Θηβαίων ἡμῖν ἐχόντων ὡς ἔχουσιν ker so že Tebanci takega mišljenja; διὰ φυλακῆς ἔχω sem oprezen; b) s pt. aor. ali pf. poudarja obenem dejanje in stanje: γήμας ἔχεις oženil si se z njo in jo imaš za ženo, θαυμάσας ἔχω (začudil sem se in) se (še) čudim, ἔχομεν ἀνηρπακότες ugrabili smo in imamo; slično ἔχω ταρβήσας, ἀτιμάσας, προτίσας itd.; ἀποκληΐσας ἔχω imam pod ključem. 2. (ob)držim se, vztrajam, trdno stojim, štrlim, molim kvišku κίονες, ὀστέον, ἔχω κατὰ χώραν ostanem, σχές οὗπερ εἶ ostani, kjer si, ἔχ' ἠρέμα miruj, ἔχε δή počakaj, ἔχε νῦν dobro, nu. 3. razprostiram se, raztezam se, merim na, segam do česa, držim, vodim proti ὁδὸς ἔχει πρός τι, εἰς Κόρινθον, ἔγχος ἔσχεν δι' ὤμου je prodrla skozi ramo, ὁ χρησμὸς εἰς Πέρσας ἔχει meri, se nanaša na Perzijane, τὰ ἐς Ὅμηρον ἔχοντα kar se tiče Homera, ἔχει τι εἴς τινα nekaj ima svojo ost proti komu. 4. a) vzdržim se πολέμου; b) deležen sem, zavisim od česa μαντικῆς τέχνης. B med. in pass. I. 1. držim sebi, ἀσπίδα πρόσθε držim pred seboj, ἄντα παρειάων držim si pred licem, σάκος ἀπὸ ἕο držim od sebe, odvračam, χεῖρας odvračam, vzdržujem. 2. a) držim se, obdržim se, trdno stojim, vztrajam κρατερῶς, Ἕκτορος μένος, στῆ ἄντα σχομένη stopila mu je (pogumno) nasproti, stala je nepremično, πέτρης držim se skale, τινός držim se koga, zapleten sem v kaj; λόγου vedno govorim, ne neham govoriti, λόγων držim se razlogov, τῆς αὐτῆς γνώμης ostanem pri istem mnenju, ἐπωνυμιέων ἀμφοτέρων deležen sem obeh imen, ἔργου, πολέμου, μάχης začenjam delo, boj, lotim se dela, boja, bitke, σωτηρίας marljivo delam, se trudim za rešitev, ἔσχεο zdrži se, obvladaj se; b) držim se česa, zavisim od, dotikam se česa, mejim na, mejaš sem komu τινός, ὁ ἐχόμενος ki je zraven, sosednji, bližnji, τὰ ἐχόμενα τῆς σωτηρίας kar vodi k zveličanju, zveličaven NT, οἱ ἐχόμενοι sosedje, τὸ ἐχόμενον sledeče, τοῦ ἐχομένου ἔτους v naslednjem letu, τὰ τῶν ὀνείρων ἐχόμενα kar spada k sanjam = τὰ ὀνείρατα, ἃ διδασκάλων ἔχεται, kar se tiče učiteljev, σέο ἕξεται na tebi bo, od tebe bo odvisno; c) obtičim ἔγχος ἐν ῥινῷ, φωνή ἔσχετο glas je obtičal v grlu. 3. vzdržim se česa, odneham, odstopim od česa, dam se ovirati (odvrniti) od česa, δρόμου ἔχομαι ustavljam vožnjo, τιμωρίης vzdržim se pomoči, ne pomagam, κακολογίης vzdržim se opravljanja; σχέο stoj, miruj, tiho. 4. a) zadene, obide, obvlada me kaj, συμφορῇ zadela me je nesreča, κηληθμῷ ἔσχοντο zamaknjeni so ga poslušali, ἐν ἀπορίῃσι sem v zadregi, ἐν κακοῖς sem v nesreči (gl. A. I. 6); b) prenašam, trpim kaj οὐκ ἂν ἐσχόμην τὸ μὴ ἀποκλεῖσαι.