Franja

neka
1. členek, rabi za tvorbo želelnika, naj: reci neka dode; neka mu je prosto! bog mu odpusti
2. vez.
a) da: dao sam mu nešto novaca neka mu se nade da bo imel kaj v roke vzeti
b) čeprav: neka je rezultat pravilan, ali postupak nije dobar
c) če, ako: neka ustanem i dvaput koraknem, oblije me znoj

Nemestrīnus -ī, m (nemus) Nemestrín, bog gajev: Arn.

nēmō, gen. nēminis, toda klas. le nūllīus, dat. nēminī, acc. nēminem, abl. nēmine, a klas. le nūllō, nūllā, m, redkeje f (ixpt. nĕ in stlat. hemō = homō, torej =) „noben človek“, nihče, nobeden. Latinec uporablja besedo le subst., tudi kadar jo (pred posamostaljenimi adj. in pt.) slovenimo z noben: nemo liber N. noben svoboden mož, noben svobodnjak, nemo avarus H. noben skopuh, nemo Thebanus N. noben tebanski mož, noben Tebanec, nemo Romanus L. noben rimski mož, noben Rimljan, nemo adulescens Ci. noben mladenič, neminem iacentem N. nobenega padlega (moža), nemo unus Ci., C. ali unus nemo Corn. noben posameznik, nobeden, nemo alius Ci. ali nemo alter Plin. nihče drug, nemo quisquam Kom., Gell. niti eden, tudi eden ne, prav nihče; v zvezah nemo rex, nemo Perses N., nemo homo, civis, servus Ci. imajo za nemo stoječe besede apoz. pomen: quod nemo adhuc civis Romanus quivit consequi N. nihče, ki je rim. državljan, nihče kot rim. državljan = noben rim. državljan; včasih subst. f.: vicinam neminem magis amo quam te Pl., hoc scio … neminem peperisse hic Ter.;. s predikatom v pl.: cum eorum nemo venissent L., neminem se plebeium contempturum, ubi contemni desissent L.; kot subst. se nemo veže tudi z gen.: nemo amicorum Ci. nobeden izmed prijateljev, noben prijatelj, nemo omnium mortalium, nemo nostrum, nemo vestrum Ci., reliqui, quorum nemo est, quin … Ci., nemo fuit militum, quin … C., nemo omnium Numidarum S. nihče izmed Numidijcev, noben Numidijec; analogno po unus z e(x): nemo est ex tanto numero, quin … Ci., nemo e vobis Vell.; litota: non nemo marsikdo , eden in drugi: quas leges ausus est non nemo improbus, potuit quidem nemo convellere Ci., video de istis, qui se populares haberi volunt, abesse non neminem Ci.; toda nemo non (tj. kadar spada nikalnica k predikatu) = vsak(do), vsi: aperte adulantem nemo non videt Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., nemo non … putarat N.; za nemo, zlasti če stoji pred dvojnim nec (neque), se zanikanje pogosto nadaljuje (kakor v sl.): neminem deo nec deum nec hominem carum, neminem ab eo amari neminem diligi vultis Ci. da ni nihče, niti bog niti človek … , nemo non linguā, non manu promptior L.; tako tudi: sed me moverat nemo magis quam is, quem tu neminem putas Ci. ep. ki ga ti šteješ za nič(lo), ki ga ti prav nič ne ceniš, ne legat id nemo … velim Tib. da tega nihče bere.

Opomba: Neniō: H., nemŏ: Mart., Iuv.

Neptun samostalnik
1. v astronomiji (planet) ▸ Neptunusz [bolygó]

2. v mitologiji (rimski bog) ▸ Neptunus [római istenség]

Neptūnus -ī, m Neptún

1. z grškim Pozejdonom istoveten bog (Sredozemskega) morja in vsega drugega vodovja, Saturnov sin, Jupitrov brat in Amfitritin soprog, ki je baje ustvaril konja (prim. gr. Ποσειδῶν ἵππιος): senex fretus pietatei deum adlocutus summi deum regis fratrem Neptunum regnatorem marum Naev. fr., Neptunus saevis undis asperis pausam dedit Enn. ap. Macr., salsipotenti et multipotenti Iovis fratri et Nerei Neptuno laudes ago Pl., datum est … Neptuno, altero Iovis, ut volunt, fratri, maritimum omne regnum nomenque productum … a nando Ci., fanum Neptuni N., gratissima tellus … Neptuno Aegaeo V., uterque Neptunus (kot vladar slanih in sladkih voda) Cat., Neptunus pater Gell.

2. meton. (pesn.)
a) morje: credere se Neptuno Pl., Neptuni corpus acerbum Lucr., si forte morantīs (sc. apes) … praeceps Neptuno inmerserit Eurus V., non saxa … Neptunus alto tundit hibernus salo H.
b) ribe: cocus edit Neptunum Venerem Cererem Naev. fr., P. F. — Od tod

1. adj.
a) Neptūnius 3 Neptúnov, neptúnski: loca Pl. ali prata Ci. poet. ali arva V. ali lacunae Corn. (pesn. =) morje, Troia V. ali moenia V. = Troja, ki jo je baje Neptun utrdil skupaj z Apolonom, proles V., Neptunius heros O. = Tezej, Neptunov potomec, Aetnaeae Neptunius incola rupis Tib. = Polifem, Neptunov sin, dux Neptunius H. = Sekst Pompej, ki se je ošabno razglašal za Neptunovega posinovljenca, Neptunia cuspis Lucan. trizob; Neptuniae aquae L. neki vrelec pri Taracini.
b) Neptūnālis -e neptúnski, Neptúnov: ludi Tert.; subst. Neptūnālia -ium ali -iōrum, n neptunálije, Neptunov praznik, ki so ga obhajali 23. julija: Varr., Aus., Char., Prisc.

2. subst.
a) Neptūnicola -ae, m (Neptūnus in colere) Neptunov častilec: Sil.
b) Neptūnīnē -ēs, f Neptunína, Neptunova potomka, vnukinja = Tetida (Thetis), hči Neptunovega sina Nereja: tene Thetis tenuit pulcherrima Neptunine? (po nekaterih izdajah Nereine, gl. Nērēīnē pod Nēre͡us) Cat.

Nīlus -ī, m (Νεῖλος) Níl

1. reka v Egiptu: Lucr., Vitr., Sen. ph., Lucan., Plin., Iuv., M., Amm. idr., Aegyptum Nilus irrigat et, cum tota aestate obrutam oppletamque tenuit, tum recedit mollitosque et oblimatos ad serendum agros relinquit Ci., septemfluus, septemplex O. po sedmerem ustju, sedemrokavni delti; pooseb. kot rečni bog: V. — Od tod
a) adj. α) Nīliacus 3 αα) nílski: gurges, fontes Lucan., crocodilus Mart., fera (= crocodilus) Mart., olus (= colocasia) Mart., navicularii Aurelianus ap. Vop. αβ) pesn. meton. egíptovski, egipčánski: Niliacis carmina lusa modis O., amor Lucan. = ljubezen do Kleopatre, tyrannus Lucan., acetum Plin., iuvenca (= Io ali Isis) Mart., plebs Iuv., pecus (= Apis) Stat. β) Nīlōticus 3 (Νειλωτικός) Nílov, nílski: aqua Sen. ph., rura Lucan., tellus Mart. γ) Nīlōtis -idis, f (Νειλῶτις) nílska, pesn. = egíptovska: acus Lucan., tunica Mart., aqua Sid.
b) subst. α) Nīli-cola -ae, m (Nīlus in colere) prebivalec ob Nilu = Ponilovec, Egipčan: Prud. β) Nīli-gena -ae, m (Nīlus in genere = gīgnere) = Νειλογενής ob Nilu rojen = Egipčan: Macr.; gen. pl. Niligenûm deûm (po novejših izdajah omnigenûm deûm).

2. metaf. Nīlus -i, m kot nom. apel. struga, korito, rója, jarek, prekop: ductus vero aquarum, quos isti Nilos et Euripos vocant Ci.

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

nocturnus 3 (noctū; prim. diurnus) (po)nočen, ponoči (naspr. diurnus): ora Pl. nočni, tj. grdogledi, grdi obrazi, vigiles Pl., vigiliae L., horae Ci., praesidium Palatii Ci., quodsi duodecim tabulae nocturnum furem quoquo modo, diurnum autem, si se telo defenderet, interfici inpune voluerunt, quis est, qui … Ci., nocturna mulierum sacrificia Ci., tempore nocturno Lucr., tempore vel diurno vel nocturno Q., magnis nocturnis diurnisque itineribus C., n. ros C., n. rores Col., n. consilia S., n. Bacchus V. ponoči čaščen, n. Cithaeron V. (ker so na njem obhajali bakhanalije ponoči), arae V. (ker so na njih podzemeljskim božanstvom žrtvovali ponoči), n. bella V., nocturna in lumina V. v razsvetlitev noči, n. manus, n. merum H., insigne (znamenje), iter, via L., frigora L., frigus Cu., imagines Tib., nocturnae quietis imago T., n. colloquia, diurna nocturnaque munia T., cubilia diurna nocturnaque Plin. iun.; pesn. (= gr. νύχιος) predik. v pomenu temporalnega adv. = ponoči: nec (sc. lupus) gregibus nocturnus obambulat V., urbis aventes moenia nocturni subrepere H., advocati iam paene nocturni Petr. — Kot subst. Nocturnus -ī, m Noktúrn, nočni bog, bog noči: Pl.

Nodīnus -ī, m Nodín, rečica pri Rimu; kot rečni bog: Ci., Arn., Aug.

nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)

1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quod … N., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. — Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.

2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.

Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. — Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.

nome m

1. ime:
il nome di una persona, di un animale ime osebe, živali
nome comune, proprio jezik obče, lastno ime
nome commerciale trgov. blagovna znamka
nome depositato trgov. zaščitni znak
nome di luogo krajevno ime, toponim
a nome di qcn. v imenu nekoga
a nome di qcs. (a titolo di) kot, za
in nome di qcn. v imenu nekoga
in nome di Dio Bog pomagaj!
sotto nome di pod imenom
atti senza nome pren. nizkotna, podla dejanja
chiamare le cose col loro nome pren. reči popu pop, bobu bob

2. osebno ime; priimek:
nome d'arte umetniško ime, psevdonim
nome di battaglia ilegalno ime
nome di battesimo krstno ime
nome di famiglia rodbinsko ime, priimek
nome onorato, rispettabile spoštovano, čislano ime
opera senza nome anonimno delo
avere di nome, per nome imenovati se
è un bel nome to je znana oseba
fare il nome di qcn. imenovati koga, izdati ime nekoga

3. pren. sloves, ugled; glas:
avere buon, cattivo nome uživati dober, slab glas
avere un nome in qcs. sloveti po čem

4.
nome di guerra hist. bojno ime (vojaških najemnikov)

5. jezik samostalnik

nôrec (-rca) m

1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento

nōtiō -ōnis, f (nōscere)

1. spoznavanje česa, seznanjanje s kom, čim: quid tibi hanc notiost … amicam meam? Pl. zakaj se seznanjaš s to mojo ljubico?, kaj se imaš brigati zanjo?

2. occ. oblastniško, politično, uradn(išk)o seznanjanje, jemanje na znanje =
a) preiskava, preiskovanje: Dig., pontificum, populi Ci., dilatā notione de iure flaminis T.
b) notio censoria α) cenzorska (cenzorjeva) preiskava: censoria notio et gravissimum iudicium Ci., tenere iudicium notionemque censoriam Ci. β) n. censorum ali censoria cenzorski (cenzorjev) ukor: notiones animadversionesque censorum Ci., in cuius (sc. Sallustii) historia notiones censorias fieri atque exerceri videmus Gell.
c) actoris notio oblastniška, uradna preiskava, ki je želi tožnik: Ci.

3.
a) znanje, vedenje: ceteri agri sine populi Romani notione addicentur Ci., n. futuri Aur.
b) znanje o čem, poznavanje (umevanje) česa, pojem, predstava o čem, pomen česa, (po)misel na kaj, o čem, glede česa: n. boni vini Ci., animi Ci., rerum notiones Ci., notio de fortitudine Ci., in omnium animis notiones deorum impressit natura Ci. božanski pojem, pojem „bog“, mens … fugere intellegentiae nostrae vim et notionem videtur Ci. zdi se, da si naš razum ne more razlagati, da naš razum ne more dojeti (razumeti), neque alia huic verbo subiecta notio est Ci. in ta beseda ne sloni na nobeni drugi (po)misli, notiones, quas ἐννοίας vocant Ci., notiones insitae Ci. čisti pojmi, pojmi a priori = gr. προλήψεις.

Obarātor -ōris, m Obarátor = „Oráč“, bog oranja: Fabius Pictor ap. Serv.

obrača|ti (-m) obrniti

1. (vrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich), oči: verdrehen

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden
obračati hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern

4. pri pečenju: wenden, wälzen

5. seno: zetten, wenden

6.
obračati pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obračati pozornost nase sich bemerkbar machen

7. denar: wirtschaften mit
|
figurativno obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen (komu jemandem)
figurativno obračati plašč po vetru den Mantel nach dem Wind drehen, sein Mäntelchen in den Wind hängen, ein Gesinnungakrobat sein
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obrn|iti (-em) obračati

1. (zavrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich)
obrniti nazaj zurückdrehen, h komu/čemu: zu (jemandem/einer Sache) hindrehen
obrniti na manjšo stopnjo kleindrehen, zurückdrehen, herunterdrehen
obrniti na večjo stopnjo aufdrehen, hinaufdrehen
(zaviti) oči: verdrehen (die Augen verdrehen)

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden, umwenden; pri pečenju: umwenden; obleko: wenden, umwenden, rokavico, žep: umstülpen
obrniti nazaj zurückwenden
h komu/čemu: (jemandem/einer Sache) zuwenden, zu (jemandem) hinwenden, proč: fortwenden, abwenden
obrniti hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern
obrniti pole čemu (etwas) umpolen

4. ročico ipd.: umlegen
sunkovito obrniti reißen, verreißen, schwenken, krmilo, vozilo: herumreißen, herumwerfen

5. tehnika reakcijo, postopek ipd.: umkehren, umlenken, nazaj: zurücklenken, rückwärts laufen lassen; (usmeriti, preusmeriti) lenken; figurativno razvoj: (der Entwicklung) eine andere Wendung geben

6. na glavo: auf den Kopf stellen, vedro: umstülpen

7. v določeno smer: ausrichten, orientieren; gradbeništvo, arhitektura proti vzhodu: osten

8.
obrniti pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obrniti pozornost nase die Aufmerksamkeit auf sich ziehen, sich bemerkbar machen
obrnti pogovor na zu sprechen kommen auf
(usmeriti, preusmeriti) pogovor, pozornost: (das Gespräch/die Aufmerksamkeit) lenken auf

9. denar: wirtschaften mit
figurativno trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen

10. figurativno človeka, da nekaj naredi: herumkriegen
|
obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
obrniti hrbet den Rücken drehen
figurativno sich abwenden von, (jemandem) die kalte Schulter zeigen
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
| ➞ → obračati

ob-struō -ere -strūxī -strūctum (ob in struere)

1. nasproti (za)zidati, nasproti postaviti (postavljati), (z)graditi, spredaj zidati, spredaj zazida(va)ti, postaviti (postavljati) kaj pred kaj: interiorem murum pro diruto L., saxa Cu., quācumque obstructa saxa (jez), tenebunt O., o. luminibus alicuius Ci. okna (svetlobo) komu zazida(va)ti; tudi pren.: Catonis luminibus obstruxit haec posteriorum … oratio Ci.

2. zazida(va)ti, zagraditi (zagrajevati), zadel(ov)ati, zastaviti (zastavljati), (za)blokirati, zapreti (zapirati), (za)mašiti: Plin., Plin. iun., Sil., Suet. idr., valvas aedis obstruxerunt N., ne oppidum irrumperent, portas obstruit C., o. fenestras Icti., portum L., limen tecti O., flumina operibus C. zajeziti (zajezovati), iter Poenis L., vias Iust., Front., paene obstructis (nedostopne) hieme Alpibus Vell.; metaf.: o. perfugia (zakotja) improborum Ci., vitulo nares et spiritum oris V. zamašiti, cuius aures morbus obstruxit Sen. ph. zaradi bolezni je ostal gluh (prim. pren.: viri deus obstruit aurīs V. bog je možu zamašil ušesa = storil ga je gluhega za prošnje, neizprosnega), obstructae mentes T. zakrknjena, zaprta srca, o. sensūs Plin. čutila otopiti.