Franja

adjuntar v prilogi poslati

adjunto priložen, dodan; v prilogi, priloženo

adjunto m priloga, dodatek; pomožni uradnik, adjunkt

adjútum m (adjutum) adjutum, pomoč, podpora, prispevek v denarju: i on je dao svoj adjutum

administrer [-stre] verbe transitif upravljati, skrbeti za; predložiti (listine, dokaze), navesti (priče); podeliti, dati (zdravila); (religion) podeliti (zakramente), dati v poslednje olje; familier dati, naložiti (udarec)

administrer une verte semonce ostro ošteti, grajati
administrer les biens d'un mineur upravljati (skrbeti za) mladoletnikovo premoženje
administrer des preuves predložiti dokaze
le maire administre la commune župan upravlja občino
sa mère lui a administré une bonne fessée mati mu jih je pošteno naložila po zadnjici
administrer un remède dati zdravilo (bolniku)
administrer des coups dati udarce, batine, udariti

admirar občudovati; v začudenje spraviti; pohvaliti, odobriti, slaviti

admirarse (de) (za)čuditi se (nad)

adormecer [-zc-] uspavati, v spanje zazibati (otroka); utišati, k molku pripraviti; pomiriti

adormecerse zaspati; fig otrpel postati, zaspati (ud); fig nasladno živéti

adulterare

A) v. tr. (pres. adultero)

1. ponarediti, ponarejati (predvsem živila):
adulterare un vino, un medicinale ponarediti vino, zdravilo

2. pren. pokvariti, spriditi:
adultera tutto ciò che tocca spridi vse, česar se dotakne

3. star. zavesti, zavajati v prešuštvo

B) v. intr. star. prešuštvovati

adultérin, e [-rɛ̃, in] adjectif rojen v prešuštvu; botanique hibriden, mešan, križan

enfants masculin pluriel adultérins v prešuštvu rojeni otroci

adunia v izobilju, na pretek

adverbìjāl -ála m lingv. adverbial; pridevnik v funkciji prislova

Ađanin m, mn. Ađani prebivalec mesta Ade v Bački

aède [aɛd] masculin epski pesnik in recitator v stari Grčiji

aedile [í:dail] samostalnik
edil, nadzornik javnih zgradb v starem Rimu; mestni nadzornik

aérification [-fikasjɔ̃] féminin pretvoritev v zrak

aérifier [-fje] verbe transitif pretvoriti v zrak

aerify [ɛ́ərifai] prehodni glagol
v zrak, v nič spremeniti

āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)

1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).

2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.

3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.

aerobatics [ɛərɔbǽtiks] samostalnik
množina umetnije z letalom v zraku

aerobio v zraku živeč

aestivate [í:stiveit] neprehodni glagol
zoologija preživljati poletje v omrtvičenem stanju