Franja

argentātus 3 (argentum) posrebren, s srebrom obložen, okovan: milites L. s ščiti, okovanimi s srebrom, sella Lamp.; pren.: ad me cum argentatā accedito querimoniā Pl. prinesi s svojimi tožbami s seboj tudi denar.

argenteus 3 (argentum)

1. srebrn, iz srebra izdelan: vas Ci., vasa Ci., H., Plin., T., aquila Ci., Cupido Ci. Kupidov kipec iz srebra, poculum, supellex L., nummus Varr. fr., Plin., Amm. ali denarius argenteus Plin.; subst. argenteus -eī, m(sc. nummus ali denarius) srebrnik, srebrn denarij: Vulg., pro argenteis X aureus unus valeret L.; v pl.: numerus argenteorum T. srebrn denar, srebrn drobiž, argentei Antoniniani, Aureliani Prob., Vop.; pren.
a) posrebren, iz denarja; šalj.: amicam tuam factam esse argentariam Pl. da je posrebrena, v denar spravljena, prodana, argenteam (salutem) remittere illi Pl. posrebren pozdrav, pozdrav v denarju.
b) s srebrom okrašen (okovan, obložen): scaena Ci., aurea atque argentea Samnitium acies L. s ščiti, okovanimi z zlatom in srebrom, aurea et argentea Samnitium arma Fl. z zlato in srebrno pločevino okovano, argentea triclinia Plin.

2. pren. srebrnkast, srebrenast, kakor srebro svetel (čist): anser V., ales, crinis, fons O., color O., Plin., undae Ap.; occ. srebrni dobi pripadajoč, srebrnodoben: proles O. — Kot nom. propr. flūmen Argenteum Lepidus in Ci. ep. ali amnis Argenteus Plin. Srebrna reka, reka Argentej v Narbonski Galiji; Pōns Argenteus Lepidus in Ci. ep. Argentejski most, trdnjavica in mostni branik ob reki Argenteju.

argirismo m med. kronična zastrupitev s srebrom

argirismo moški spol zastrupljenje s srebrom

argūmentōsus 3 (argūmentum)

1. dokaz(il)en: Acr., Sid.

2. bogat s snovjo, bogat snovi: Q.

argus [argüs] masculin bistrovidec; vohun; publikacija s specialnimi informacijami

Argyrotoxus -ī, m (gr.ἀργυρότοξος) s srebrnim lokom, Srebrnoloki, Apolonov vzdevek: Macr.

aritmètika ž (gr. arithmetike) aritmetika, računstvo s števili

arkebúza ž (fr. arquebuse) arkebuza, stara puška s dugom cijevi, cevi

-armig s/z... kraki/lovkami

arō -āre -āvī -ātum (prim. lat. arvus, arvum, gr. ἀρόω = arō, ἄροτρον = arātrum)

1. orati, plužiti: ratio arandi Ci., arare singulis iugis Ci., nudus ara, sere nudus V., bubus arare V., ducit remos, ubi nuper ararat O., bos est enectus arando H., arare tauris Hyg. (stari Rimljani so orali večinoma z biki); trans. orati, obdelovati zemljo: agrum Ca., Ci., O., campum O., terram Varr., Ci., O., Capuam V.; preg.: fundum alienum arat, incultum familiarem deserit Pl. briga se za tuje reči, svoje zanemarja, non profecturis litora bubus aras O. zastonj se trudiš (prim. nec sinet ille tuos litus arare boves O.); kavzativno (o zemljiških posestnikih, zlasti o najemnikih državnih zemljišč) orati, obdelovati da(ja)ti, obdel(ov)ati: non opinor quemquam minus esse professum, quam quantum arasset Ci., quae homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. vse človekovo oranje, plutje, zidanje je odvisno od človeške vrline, arat Falerni mille iugera H.; s proleptičnim obj. priora(va)ti (si): quidquid arat impiger Apulus H.; abs. s poljedelstvom se ukvarjati, od poljedelstva živeti: arant totā fere Siciliā Centuripini Ci., cives Romani, qui arant in Sicilia (= najemniki državnih zemljišč) Ci., araret, navigaret Vop.

2. pren. (pre)brazditi, (pre)grebsti: osse campum cereum Tit. fr., cerā sulcos Prud. vosek brazdati, v vosek brazde delati, incipit alloquiis fera pectora cultor arare Ven. obdelovati; (o grbah, vrapah) (z)grbiti, (z)grbančiti, (z)vrapati, (z)gubati: venient rugae, quae tibi corpus arent O., frontem obscenam rugis arat V., arata rugis fronte Hier.; (o vodi) prepluti: vastum maris aequor (tibi) arandum V., latum... aequor aro O. plovem po... morju, ille... non nisi vicinas tutus ararit aquas O.; (v sramotilnem pomenu) zadnjico pregrebati komu: pueros Pl.

arpon(e)ar loviti s harpuno, harpunirati

arquimesa ženski spol pisalna miza s predali

arraché [-še] masculin dvig telovadne ročke s tal nad glavo

à l'arraché s silnim naporom
remporter la victoire à l'arraché zmagati z veliko težavo

arramblar s silo odtrgati

arramblar con todo prek vsega iti

arrandellare v. tr. (pres. arrandēllo)

1. tepsti, tolči s krepelcem

2. pren. toskansko prodati za smešno nizko ceno

3. star. vreči stran

arrebatar s silo iztrgati, ugrabiti; očarati

arrebatar de (entre) las manos iz rok iztrgati
arrebatar la vida komu življenje vzeti
arrebatarse razburiti se; navdušiti se; požgan biti od vročine (žito)
¡no se arrebate V.! ne razburjajte se!

arredare v. tr. (pres. arrēdo) opremiti; opremiti s pohištvom

arrenare v. tr. (pres. arreno) čistiti s peskom, peskati:
arrenare stoviglie, metalli s peskom čistiti posodo, kovine

arrérager [areraže] verbe intransitif, juridique biti v zamudi s plačilom, ostati dolgovan, neplačan