Franja

lacusculus -ī, m (demin. lacus)

1. kad(i)ca, kadička (kamor teče zmaščeno olje): Col. (De re rust. 12, 52, 3).

2. globelica, jamica (ki nastane pri okopavanju dreves, trt): Col. (De arbor. 10, 4 in De re rust. 4, 8, 2).

Laevīnus -ī, m Lajvín (Levín), priimek Valerijevega rodu. Poseb.

1. M. Valerius Laevinus Mark Valerij Lajvin (Levin), konz. v času 2. punske vojne: L. epit.

2. nekega sicer neznanega Lajvina (Levina) omenja H. (Sat. 1, 6, 12).

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

lagōis -idis, f (gr. λαγωΐς) neka ptica, menda = lagōpūs

1. snežni jeréb, snežna jerebica, jerebica belíca, snežníca (Tetrao lagopus Linn.) ali pa gozdni jereb, rdeča jerebica, léščarka (Tetrao bonasia Linn.), po drugih rúševec (rúševka), škárjevec (škárjevka) (Tetrao tetrix Linn.): peregrina lagois H. (Sat. 2, 2, 22).

lȁmār m dial. klepar, ki izdeluje ali prodaja kangle in drugo pločevinsko posodo, gl. lama 2.

Lamia³ -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.

landīca -ae, f (menda iz *gland-īca: glāns) ščegetavček, klitoris (clitoris, gr. κλειτορίς); beseda, skrita v besedah: in illam dīcam Ci. (Ep. ad fam. 9, 22, 2).

lanterna (lāterna) -ae, f (izpos. iz gr. λαμπτήρ; pozneje je nastala po ljudski etim. na latēre naslonjena obl. lāterna; prim. Prisc. 2, 120, 20) svetilka, svetilnica: lanterna Punica Pl., a portu illic nunc cum lanterna advenit Pl., lanterna linea Ci., lanternam praeferre Val. Max., lanterna cornea Mart., lanterna de vesica Mart., caulis olebit lanternam Iuv.

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

Largus -ī, m (largus) Lárg, rim. priimek, zlasti Skribonijevega rodu: Ci. ep., O. Poseb.

1. (Scribonius) Largus (Skribonij) Larg: lucerat lacertum Largi mordax Memmius Ci. (De orat. 2, 240)

2. Scribonius Largus Designatianus Skribonij Larg Designaciján, sloveč rim. zdravnik, ki je l. 43 po Kr. spremljal cesarja Klavdija na njegovem pohodu v Britanijo in okrog l. 47 po Kr. v še precej dobrem slogu napisal medicinsko delo (zbirko receptov) De compositione medicamentorum ali medicinae.

3. (C.(?) ali P.(?)) Caecina Largus (Gaj (?) ali Publij (?)) Cecina Larg: Caecina Largo e proceribus crebro nostrā iuventute eas (sc. arbores) in domo suā ostentante Plin. — Od tod adj. Largiānus 3 Lárgov (= Cecine Larga, konz. l. 42 po Kr.): Largianum senatus consultum Inst., Cod. I.

Laurētānus 3 (Laurētum 2.) lavrétski: portus Lauretanus (v nekaterih izdajah Loretanus) L. Lavretsko (Loretsko) pristanišče v Etruriji.

lávica (-e) f dem. od lava 2 piccola credenza, credenzino

leave^*2 [li:v]

1. prehodni glagol
pustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa
ameriško dovoliti, dopustiti

2. neprehodni glagol
oditi, odpotovati (for kam)

to be left ostati
pogovorno to get left ostati na cedilu
to leave in the lurch pustiti na cedilu
pogovorno it leaves me cold (ali cool) ne zanima me, ne vznemirja me
pogovorno leave it at that naj ostane pri tem
to leave things as they are pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miru
6 from 8 leaves 2 8-6 je 2
there is nothing left to us but to go ne preostane nam drugega kot da gremo
to be left till called for poštno ležeče
I have nothing left nič mi ni ostalo
left on hand preostalo (v zalogi)
it leaves much to be desired še zdaleč ni dovolj
to leave no stone unturned obrniti vsak kamen, vsestransko se truditi
to leave s.o. wondering whether pustiti koga v dvomu o
I leave it to you to prepuščam tebi
to leave to accident (ali chance) prepustiti naključju
to leave s.o. to himself (ali to his own devices) prepustiti koga samemu sebi
to be well left dobro dedovati
to leave s.o. in the dark zamolčati komu kaj, ne povedati komu česa
to leave a place for another oditi kam od kod
to leave hold of spustiti kaj
vulgarno to leave go of spustiti kaj iz rok
to leave one's mark (up)on zapustiti neizbrisen vtis
to leave open pustiti (vprašanje) odprto
to leave up to prepustiti
to leave word sporočiti, pustiti sporočilo
to leave card on s.o. pustiti vizitko pri kom

léće s gl. leća 2.: Jakov dade Isaku hljeba i skuhanog leća; za pregršt leća čini tako bogohulne obmane

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

(lessus), le acc. sg. lessum, m zastar. beseda = narekanje, naricanje, žalovanje za mrličem: Thetis quoque etiam lamentando lessum (v novejših izdajah pausam) fecit filio Pl. (Trucul. 4, 2, 34), mulieres genas ne radunto neve lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci.

Leucothoē -ēs, f Levkótoa, inačica = Leucotheē 2.: O.

lĕvō² -āre -āvī -ātum (lĕvis)

I.

1. (o)lajšati, olajš(ev)ati: serpentum colla levavit O. je olajšala zmajema vrat(ova) = je izpregla zmaja, l. dentes Mart. otrebiti.

2. (klas. le) metaf. (o)lajšati, znosno storiti, zmanjš(ev)ati, (u)blažiti (ublaževati), (u)tolažiti, (po)tešiti (naspr. augere): morbum mulieri Plin., vim morbi Cu., dolorem consolando Ci., alicui metum, luctum, curam, sollicitudinem Ci., calamitatem innocentium Ci., suspicionem Ci., annonam Ci., C., apertis horreis frugum pretia T. poljske pridelke poceniti, inopiam N., C. (o)lajšati bedo, iniurias C., omen V. narediti manj strašno, viam vario sermone V. krajšati si, regis facinus L. ali crimen regis Iust. (u)blažiti kraljev zločin, kralja delati (narediti) manj krivega, cladem O., vulnera O. zdraviti, fonte sitim O. utolažiti, pogasiti, ugasiti si, caliginem Plin.; occ.
a) (kaj dobrega) (po)manjšati, zmanjš(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, kršiti: tu laudem illorum levas Acc. ap. Non., cave lassitudo politum cursum levet Acc. ap. Non., inconstantiā levatur auctoritas Ci., multa fidem promissa levant H., l. ictum dextrā H. silo udarca oslabiti, udarec odbiti.
b) levare alicui aliquid komu kaj (od)vzeti, jemati, sneti: viro … manicas atque arta levari vincula iubet V., levasse humano superpositum capiti decus L.
c) (o)krepiti, okrepč(ev)ati, pokrepiti, pokrepčati, podkrepiti (podkrepljevati), (raz)vedriti, veseliti, razveseliti (razveseljevati), (po)tolažiti: miseriis perditas civitates l. Ci. ep., me levaret tuus adventus Ci. ep., qui salutari levat arte fessos corporis artus H., l. corpora fessa Tib., arida ora aquā O., arma deponere ac levare corpora Cu.; v pass.: levatur animus exercendo (po drugih exercitando) Ci., rore et matutino frigore corpora levabantur Cu., levari alicuius luctu O. veseliti se (naslajati se ob) žalosti koga.
d) podpreti (podpirati) koga: auxilio viros V., auxilio iuvat ante levatos V., inferiores auxilio l. Iust.
e) levare aliquem aliqua re koga česa oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), komu kaj vzeti (jemati), odvze(ma)ti, oteti: ego hoc te fasce levabo V., omne l. fronde nemus V. listje pobrati, stipites onere l. Cu., leva me hoc onere (pren.) Ci. ep., l. aliquem metu, molestiā, magnā curā, supplicio aut exilio Ci., civitatem hibernis C. državljanom odvzeti breme prezimovališč, levare diris pectora sollicitudinibus H., levare (sc. laboribus) functum pauperem laboribus H. (Carm. 2, 18, 38), animum religione L., cum te Lucina partu levabit O.; tudi: l. aegrum ex praecipiti H. rešiti (ozdraviti) nevarne bolezni; brez abl.: levata est (sc. partu) Argolis Alcmene O. je povila, porodila, quīs (= quibus, sc. faucibus) condita Erinys … terras caelumque levabat V. je nebo in zemljo oproščala (namreč sebe kot težečega bremena); refl.: l. se vita aereo ense Varr. fr., se aere alieno Ci. znebiti se dolgov, razdolžiti se, poravnati dolgove; v pass.: levari morbo Ci. ozdraveti, levata omni sollicitudine mens T.; redkeje (predklas. pesn.) z gen.: me omnium laborum levas Pl., l. aliquem irae Pac. fr. —

II.

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): levat terga suis O. sname, l. membra cubito O. podpreti (podpirati), membra gramine ali humo O., seque levat saxo O., de caespite virgo se levat O., paulumque levatus O. potem ko se je malo privzdignil, naves tridenti levat V., l. se alis L. ali samo se levare Col., Plin. (o ptičih, čebelah) vzleteti (vzletati), piscem arundine extra aquam l. Plin.; o neživih subj.: per hiemem, quae altius levat Alpes Fl. ki še viš(j)e (še bolj) kopiči sneg v Alpah.

2.
a) levare = ancoras solvere dvigniti sidra, odpluti: transfretemus ad stagnum; et levaverunt It.
b) dvigniti (dvigati) = dobi(va)ti: tributum Ulp. (Dig.).

Opomba: Star. fut. II levāssō Enn. ap. Ci.

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

lībertus 3 (līber) osvobojen (suženjstva), le subst.

1. lībertus -ī, m osvobojenec (glede na svojo osvoboditev in na gospodarja, ki ga je osvobodil, naspr. servus; prim. lībertīnus): tibi servire mavelim multo quam alii libertus esse Pl., feci e servo ut esses libertus mihi Ter., tota Cossinii domus me diligit in primisque libertus eius Ci. ep., servos nostros libertos suos fecisset Ci., seque servorum et libertorum corporibus obtexit Ci., quaerendus mihi gener aliquis libertinus; quid ergo? Alieno potius liberto? Sen. rh., Ciceronis … libertus Tiro Q., patrono in libertum manus iniectio sit; liberti heredem sequantur Q., hortantibus libertis … vocari tribus iubet T., Libertinos, qui se pro equitibus Romanis agerent, publicavit. Ingratos et de quibus patroni quererentur revocavit in servitutem advocatisque eorum negavit se adversus libertos ipsorum ius dicturum Suet.; včasih samo libertus (brez omembe gospodarja): liberti servulique Ci., ipse cum libertis et colonibus propter aquilam adsistit S.

2. līberta -ae, f osvobojenka: l. mea, tua Pl., iam libertā auctus es? Pl., l. Veneris Ci. osvobojenka, ki je bila prej sužnja v Venerinem svetišču, Antoniae l. Suet., matris meae liberta fuit Suet., si neque ipsa patrona neque liberta capite deminuta sit G.

Opomba: Dat. in abl. pl. subst. liberta včasih lībertābus, da se loči spol: libertis (m.) libertabusque Dig.; sicer libertis: Plin. iun. (Epist. 10, 5 (4), 2 in 10, 6 (22), 1), statuiturque, ut (sc. feminae) … pro libertis haberentur T.