-
ὀλοφυδνός 3 (ὀλοφύρομαι) ep. tarnajoč, otožen, žalosten.
-
ὀχθέω (ὄχθος) ep. [aor. ὤχθησα] sem nejevoljen (žalosten), sem v skrbeh, jezim se, srdim se.
-
πάγ-κλαυτος 2 (κλαίω) poet. 1. act. ki neprestano plaka, ves objokan, solzen. 2. pass. od vseh objokovan, žalosten.
-
πάθη, ἡ, πάθημα, ατος, τό (παθεῖν), πάθος, ους, τό [Et. iz πένθος] 1. a) kar se (komu) pripeti, izkušnja, doživljaj, naključje, (grozen) dogodek, (nesrečna) usoda, nezgoda, nesreča, zlo; b) sploh: dogodek, žalosten (grozen) prizor (in mesto, kjer se prizor vrši), žalostno mesto (Ksen. Kir 7, 3, 6) ali mesto žalosti, σελήνης lunin mrk. 2. a) težek udarec, izguba, poraz; b) (telesno) trpljenje, bolezen, bolečina, umor, smrt θυγατρός, ἀνήκεστον πάθος ἔρδω τινά kaznujem s smrtjo, ὀφθαλμῶν slepota. 3. a) dušna bolest, žalost, tuga; b) dušna razpoloženost, vtis, čuvstvo, čutnost, strast, žalost.
-
παν-δάκρῡτος 2 poet 1. od vseh oplakovan, objokovan. 2. žalosten, beden, pomilovanja vreden, poln solz.
-
πάν-δυρτος 2 (δύρομαι) poet. vedno žalujoč (žalosten), ki vedno toži ἀηδών.
-
πενθέω [fut. πενθήσω itd., ep. pr. 3 du. πενθείετον, inf. πενθήμεναι] žalujem, sem žalosten, tožim, objokujem, pomilujem, γαστέρι žalujem s postom.
-
πενθικός 3 (πένθος) žalosten, žalujoč. – adv. πενθικῶς ἔχω τινός žalujem po kom.
-
πένθος, ους, τό [Et. iz qwénthos, sor. πάσχω] 1. a) žalost, toga, žalovanje, τινός po kom; b) bol(est), nadloga, ἐν πένθει εἰμί = πένθος προτίθεμαι, ποιοῦμαι žalujem. 2. a) žalosten dogodek, nesreča; b) predmet žalovanja μέγα πένθος φίλοις.
-
περι-αλγέω silno me kaj boli, zelo sem žalosten zaradi česa τινί.
-
περι-αλγής 2 (ἄλγος) ki trpi silne bolečine, zelo žalosten, περιαλγὴς γίγνομαι trpim hude bolečine.
-
περι-ημεκτέω ion. sem ves iz sebe, sem zelo nejevoljen, žalosten, jezen, τινί, τινός na koga (kaj); tudi s ὡς in nom. pt.; zato, ker.
-
περί-λῡπος 2 (λυπέομαι) zelo žalosten.
-
περιπαθέω sem zelo žalosten, silno razburjen, vznemirjen.
-
περι-παθής 2 (παθεῖν) zelo žalosten, razburjen, patetičen, strasten.
-
σκυθρωπάζω sem čemeren, nejevoljen, jezen, žalosten.
-
σκυθρ-ωπός 2 (σκύζομαι, ὤψ) temnega pogleda, grdogled, čemeren, godrnjav, žalosten, pobit.
-
στυγερός 3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.
-
στυγνάζω sem žalosten, sem oblačen, oblačim se NT.
-
στυγνός 3 (στυγέω) 1. zasovražen, mrzek, sovražen; zoprn, oduren, grozen, strašen. 2. žalosten, nesrečen, čemeren.