Franja

đutùrum (t. götürüm)
1. neskl. prid. onemogel: đuturum sam ja, pa ne mogu ni raditi ni hodati kao prije, rekla je baba
2. m onemogel človek

écervelé, e [esɛrvəle] adjectif brezglav, lahkomiseln, nepremišljen; masculin noroglavec, lahkomiselnež, nepremišljen človek; féminin lahkomiselno deklé

Eiszeitmensch, der, ledenodobni človek

Empfindungsmensch, der, rahločuten človek (tudi pretirano)

emplasto moški spol obliž; neporaben človek

aplicar un emplasto dati obliž
estar hecho un emplasto biti zelo bolehen

endormeur [ɑ̃dɔrmœr] masculin dolgočasen človek, dolgočasnež; slepar

enfant terrible tujka franc. m

1. grozen otrok

2. pren. človek brez predsodkov, nekonformist

enflé, e [ɑ̃fle] adjectif otečèn, otekel, nabrekel; figuré nadut, napihnjen, bombastičen (slog); masculin debel človek, familier bedak

joue féminin enflée oteklo lice
être enflé de quelque chose biti ponosen na kaj, nadut, napihnjen zaradi česa
enflé de ses succès nadut zaradi svojih uspehov

épave [epav] féminin naplavljen predmet iz brodoloma; zapuščen predmet brez lastnika; pluriel razbitine, ostanki; figuré telesno izčrpan človek uničenega zdravja, človeška razvalina; adjectif, vieilli izgubljen

ercepùrāć -áća m dial., slabš. človek iz užiškega kraja, primitivec

ērubēscibilis -e (ērubēscere) česar se mora človek sramovati: Cass.

ērubēscō -ere -rubuī (—) zardevati, (po)rdečiti se: erubuere genae O., saxa roratis erubuisse rosis O.; occ. od sramu zardevati ob čem, zaradi česa, sramovati se česa, bati se česa: Sen. ph., Q., Iuv., Plin. iun., ubi erubuit Ci., adversarium erubuisse, expalluisse Corn., et erubuisse decebat O., vidi te totis erubuisse genis O. kako te je po vsem obrazu oblila rdečica; z abl.: non est res, quā erubescam L., ego rustica dote corporis erubui O., ubi paucitate suorum erubescendum sit Cu., origine erubescere T.; z acc.: si te affines erubescunt Ci., quas (voluptates) … non erubescens (Epicurus) persequitur omnes nominatim Ci., iura fidemque supplicis erubuit V. je upošteval, Helene … capere arma fertur nec fratres erubuisse deos (pred božjima bratoma) Pr.; od tod gerundiv ērubēscendus 3 česar se mora človek sramovati: non erubescendi ignes (strast) H., erubescendi amores Sen. rh., erubescenda sentina Val. Max., mortis erubescendum genus Val. Max., erubescenda mors Sen. ph.; subst. neutr. pl.: veniendum ad erubescenda est Vell. k dogodkom, ki se jih moramo sramovati; z dat.: erubescere alicui Eccl., veritati Aug.; s praep.: erubui … misera propter clamorem tuom Pl., erubescere ex nepote Vell., de peccato suo Aug., pro aliquo Aug., ad nostrum dedecus Hier.; z ut: ut rumorem bonum colligant erubescunt Ci.; z inf.: Val. Max., Sen. ph., Petr., Q., nostra nec erubuit silvas habitare Thalia V., noli erubescere, Appi, collegam in sacerdotio habere L., quae … Alexandro esse superstes erubuit Cu.; z Aci: libertati suae … inponi iugum non erubuerant Val. Max.

esfinge ženski spol (moški spol) sfinga; ponočni metulj, vešča; figurativno skrivnosten človek

espectro moški spol prikazen, duh; zelo suh človek; spektrum

estafermo moški spol neporaben človek; bedak; smešno oblečena oseba

estropajo moški spol cunja, brisalo; stara krama; neporaben človek

lengua de estropajo jecljavec
servir de estropajo biti sramotno izkoriščan

factotum [fæktóutəm] samostalnik
za vse spreten človek
figurativno desna roka

factotum [faktɔtɔm] masculin faktotum, desna roka, za vse pripraven človek

fakultètlija m iron. fakultetno izobražen človek

falco m (pl. -chi)

1. zool. sokol (Falco):
occhi di falco pren. sokolje oči

2. pren. orel, sokol; pogumen človek

3. pren. pohlepnež, zahrbtnež, jastreb

4. pren. polit. jastreb (zagovornik politike sile)