Franja

Zadetki iskanja

  • aveō1 (haveō) -ēre (prim. audeō, avidus, avārus) radovati se čemu, hlastno (strastno) požele(va)ti si česa, zelo želeti, volja je koga (kaj storiti), hrepeneti po čem, poganjati se za kaj, težiti za čim; abs.: animus atque aures avent Enn. ap. Varr. pohlepno oprezujejo; pogosteje v pt. pr.: non est mihi tempus aveni ponere signa novis praeceptis H., talem diva sibi... ministram quaerit avens Val. Fl., aventibus cunctis Aur.; redkeje z acc.: aveo genus legationis Ci. ep., post aliud avemus Lucr., dum abest, quod avemus Lucr., parto, quod avebas H.; nav. z inf.: quid in caelo fiat, scire avemus Ci., cum unusquisque non audire modo, sed videre libertatis suae nuntium averet L., avet (ara) spargier (= spargi) agno H., avebat animus antire T.; z ACI: illud in his quoque te rebus cognoscere avemus Lucr.; z odvisnim vprašanjem: avere te certe scio, quid hic agatur Ci. ep. Od tod pt. pr. avēns -entis, adv. aventer željan, pohlepen, rad: avens (= libens) Laevius ap. Gell., aventer haurire, aventer suscipere aliquem Amm., contubernio nostro aventer insertus Sid.
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • ballon [balɔ̃] masculin (velika) žoga, nogometna žoga; balon, zrakoplov; steklen balon, velika trebušasta steklenica; gora z zaokroženim vrhom (zlasti v Vogezih)

    ballon captif z vrvmi na zemljo privezan balon
    ballon d'essai poskusni balon (tudi figuré)
    ballon de football, de basket-ball, d'entraînement nogometna, košarkaška žoga, žoga za vaje v boksanju
    ballon d'oxygène steklenica s kisikom
    ballon de barrage, de protection, d'observation zaporni, zaščitni, opazovalni balon
    nacelle féminin du ballon gondola, ladjica balona
    arrêter le ballon de la main ubraniti, ustaviti žogo z roko
    donner un coup de t ête au ballon z glavo suniti žogo
    être rapide sur le ballon hitro startati na žogo
    être enflé, gonflé comme un ballon (figuré) biti zelo nadut
    faire ballon (populaire) morati se čemu odreči
    maniement masculin du ballon obvladanje žoge
    monter en ballon vzleteti v balonu
    passer le ballon podati žogo
    pousser le ballon dans le but, dans les filets suniti žogo v vrata, v mrežo
  • bandiēra f

    1. zastava, prapor:
    alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
    mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
    bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
    bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
    alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
    bandiera nazionale državna zastava
    bandiera tricolore italijanska trobojnica
    battere bandiera navt. pluti pod zastavo
    la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
    bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
    a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
    andare sotto la bandiera iti k vojakom
    abbandonare la bandiera pren. dezertirati
    portare la bandiera pren. prednjačiti
    il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
    voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

    2. pren. zastava, znak, simbol:
    la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
    candidato di bandiera prestižni kandidat
  • barder2 [-de] verbe transitif prekriti s kovinskimi ploščami

    je suis bardé contre de tels coups de sort lahko se upiram takim udarcem usode
    avoir la poitrine bardée de décorations biti ves pokrit z odlikovanji
    être bardé contre quelque chose moči se čemu upirati
  • baste! [bast] interjection dovolj!

    mais baste! toda kaj, no
    ah baste!, pourquoi se lamenter? No, čemu bi tarnali!
  • bayonet2 [béiənit] prehodni glagol
    zabosti z bodalom; nasilno se polastiti

    to bayonet s.o. into s.th. prisiliti koga k čemu
  • beanstanden grajati, očitati (an čemu kaj), ugotavljati napake; reklamirati; (nicht gutheißen) ne odobravati
  • bent1 [bent]

    1. preteklik & pretekli deležnik od bend

    2. pridevnik
    upognjen, skrivljen

    as the twing is bent the tree is inclined kar se Janezek nauči, to Janezek zna
    to be bent on imeti nagnjenje k čemu, nameravati kaj
  • bestimmt

    1. določen (bestimmter Artikel določni člen), (klar) jasen

    2. Physik dan, podan, bestimmt für namenjen (čemu)

    3. bestimmt werden durch biti določen z Adverb odločno; gotovo, zagotovo (das wird bestimmt X sein to bo gotovo X, to je zagotovo X); ganz bestimmt prav/čisto gotovo
  • beugen

    1. upogniti, upogibati; skloniti (sich se)

    2. Strahlen, Recht uklanjati, ukloniti

    3. Hauptwörter: sklanjati, Zeitwörter: spregati

    4. das Gesetz, Recht: prikrajati, prikrojiti

    5. sich beugen figurativ ukloniti se (vor komu/čemu)
  • bevorzugt Straße: prednostni, s prednostjo; auftreten, einsetzen: pretežno, predvsem; bevorzugt abgefertigt werden imeti prednost; etwas bevorzugt abfertigen dajati prednost (čemu)
  • blizu nahe, in der Nähe (česa von); (nedaleč) unweit, unfern
    tam blizu nahebei
    blizu čemu nahe an, [nahestehend] nahe stehend, -nah (tovarnam industrienah, časovno zeitnah, vladi regierungsnah, obali küstennah)
    čisto blizu zum Greifen nahe, in greifbarer Nähe
    posnetek od blizu die Nahaufnahme, die Naheinstellung
    od blizu in daleč von nah und fern
    biti blizu nahe sein, pričakovanjem: [nahekommen] nahe kommen
    priti blizu [nahekommen] nahe kommen, sich nähern
    biti komu blizu v odnosih: [nahestehen] nahe stehen
  • bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

    bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
    ah, bon? a, res?
    bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
    bonne année! srečno novo leto!
    bon voyage! srečno pot!
    à guoi bon? čemu?
    bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
    le bon chemin prava pot
    de bon cœur srčno rad
    de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
    de son bon gré prostovoljno
    de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
    à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
    bon homme dobrodušen človek
    (à) bon marché poceni
    de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
    pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
    sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
    de bonne source iz zanesljivega vira
    mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
    bon à boire, à manger piten, užiten
    bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
    bon papa dedek
    bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
    bon point masculin točka v dobro (v igri)
    bon pour le service sposoben za vojaško službo
    bon à tirer zrel za tisk
    arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
    n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
    avoir bonne main imeti srečno roko
    avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
    vous en avez de bonnes! vi se šalite!
    en voilà une bonne! ta je pa dobra!
    en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
    en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
    croire, juger bon smatrati za dobro
    cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
    il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
    (familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
    être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
    demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
    il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
    il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
    c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
    c'est bon à savoir to si velja zapomniti
    il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
    en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
    faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
    prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
    sentir bon (dobro) dišati
    comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
    j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
    tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
    il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je
  • bóter godfather; (birmanski, krstni) sponsor

    botri (pri krstu) godparents pl
    biti bóter to be someone's godfather
    biti za bótra to act as sponsor (for), to sponsor (čemu something)
  • bring* [briŋ]

    1. prehodni glagol
    prinesti, pripeijati, privleči; ustvariti; zakriviti; izzvati; pregovoriti, pripraviti do česa; donašati; prepričevati, spodbuditi

    2. neprehodni glagol
    roditi, obroditi
    mornarica ustaviti, pristati

    to bring an action against s.o. tožiti koga
    to bring to bear uveljaviti; (orožje) pomeriti; uporabiti
    to bring to book obdolžiti, kaznovati
    to bring to a close dokončati, izpeljati
    to bring to a head rešiti zadevo
    to bring the hand in izuriti se
    to bring to life obuditi
    to bring to light odkriti
    to bring s.o. low ponižati koga
    to bring to mind spomniti (se)
    to bring to nothing uničiti
    to bring to pass uresničiti, izpolniti, izvršiti
    to bring into play uveljaviti
    to bring o.s. to prisiliti se k čemu
    sleng to bring home the bacon imeti uspeh
    to bring to reason spraviti k pameti
    to bring into step sinhronizirati
    to bring word obvestiti
    to bring into world roditi
  • butte [büt] féminin grič, hrib(ček)

    butte de tir naravna ali umetna vzpetina pred tarčo
    être en butte à biti izpostavljen, biti za tarčo čemu
    elle est sans cesse en butte aux taquineries de son frère ona je neprestano za tarčo bratovemu nagajanju, zbadanju
  • cabrer [kabre] verbe transitif pokoncu postaviti; napraviti plašljivega, plahega (quelqu'un koga)

    cabrer un avion postaviti letalo v navpičen položaj
    se cabrer vzpenjati se (konj), postaviti se na zadnje noge; figuré upreti se, postaviti se po robu (contre, à quelque chose čemu); razkačiti se, razhuditi se
  • cachinnō -āre -āvī -ātum (prim. lat. cachinnus, cachinnō -ōnis, gr. κα(γ)χάζω, κακχάζω smejem se) glasno (na vsa usta) smejati se, hohotati se, hahljati se, (za)krohotati se: Lucr., Iuv., Suet., Aur., ridere convivae, cachinnare ipse Apronius Ci.; z acc. (čemu): exitum meum cachinnat Ap.; pesn. pren.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. ap. Non. se glasno razlega.
  • calcio1 m (pl. -ci)

    1. brca:
    prendere a calci qcn. koga obrcati
    mandare via a calci qcn. pren. koga surovo napoditi
    dare un calcio a qcn., trattare qcn. a calci pren. surovo ravnati s kom
    dare un calcio a qcs. pren. kaj zavrniti, čemu se odreči
    dare dei calci alla greppia pren. dobroto poplačati z žaljivkami
    questi argomenti fanno a calci ti argumenti se bijejo med sabo

    2. šport nogomet:
    calcio americano ameriški rugby

    3. šport strel:
    calcio di punizione kazenski strel
    calcio di rigore enajstmetrovka
    calcio d'angolo kot