Franja

fixture [fíksčə] samostalnik
določitev; pritiklina; napeljava; stenska svetilka; inventar; pohištvo; vpeljano podjetje; športni dogodek ob določenem datumu
pogovorno človek, ki ostane predolgo v gosteh; kratkoročno posojilo

flank² [flæŋk] prehodni glagol
ob boku kriti; bok ogrožati; z boka napasti; bok napadati

to flank s.th. obiti kaj

flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)

elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se

flēmina -um, n (prim. gr. φλεγμονή) krčnice, krčne žile = oteklina ob gležnjih: Pl., Plin., P. F.

Fluthafen, der, pristanišče, dostopno le ob plimi

fluviatile [-til] adjectif rečen, živeč ob vodi, v vodi

dépôts masculin pluriel fluviatiles rečne usedline

fonti-cola -ae, m, f (fōns in colere) v ali ob studencu prebivajoč: Aug.

fonti-gena -ae, m, f (fōns in genere = gīgnere) v ali ob studencu rojen: virgines M., kot subst. doctae fontigenae M. (oboje o Muzah).

fouetter [fwɛte] verbe transitif bičati, figuré kritizirati; tepsti (z bičem), šibati, figuré razvneti, (raz)buriti, razdražiti; spodbuditi; verbe intransitif udarjati ob, populaire zelo se bati, populaire smrdeti

la grêle fouette contre les vitres toča bije, udarja na šipe
j'ai d'autres chats (ali chiens) à fouetter (figuré) imam druge, važnejše posle, imam druge skrbi v glavi
fournir des verges pour se faire fouetter (figuré) dobavljati orožje proti samemu sebi
il n'y a pas là de quoi fouetter un chat (figuré) prestopek je tu tako majhen, nepomemben, da ne zasluži nobene kazni

founder³ [fáundə]

1. neprehodni glagol
potopiti se (on)
nasesti, razbiti se; zagaziti; ponesrečiti se, propasti; spotakniti se; ohrometi; zrušiti se; obtičati; (golf) udariti (z žogo) ob zemljo

2. prehodni glagol
potopiti; ohromiti, uničiti (konja)

freitäglich ob petkih

freitags ob petkih

friction-match [fríkšənmæč] samostalnik
vžigalica, ki se vžiga z drgnjenjem ob katerikoli predmet

front¹ [frʌnt] samostalnik
poetično čelo; sprednja stran, pročelje, fasada
vojska fronta, bojna črta
britanska angleščina sprehajališče ob obali; prsi (na srajci)
figurativno predrznost, nesramnost

to come to the front priti v ospredje, prikazati se
in front spredaj
in front of pred (krajevno)
to show a bold front biti predrzen
front door glavna, vežna vrata
to have the front biti tako predrzen, drzniti si

frontage [frʌ́ntidž] samostalnik
pročelje; zemljišče ob cesti
vojska dolžina bojne črte

frontista m, f (m pl. -ti)

1. imetnik nepremičnine ob cesti ali vodnem toku

2. polit. član, pristaš politične fronte

frustrer [früstre] verbe transitif prikrajšati (quelqu'un de quelque chose koga za kaj), pripraviti ob kaj, opehariti za kaj

frustrer un héritier de sa part opehariti dediča za njegov delež
il a été frustré du profit de son travail bil je prikrajšan, opeharjen pri dobičku svojega dela
frustrer quelqu'un dans quelque chose razočarati koga v čem
il a frustré l'espérance de ses parents razočaral je starše v njihovih pričakovanjih, upih

Füllstellung, die, Technik položaj ob polnjenju

fulminō -āre -ātus (fulmen)

I. intr. strele metati (lučati, treskati), bliskati (in grmeti): fulminantis magna manus Iovis H., fulminantem peierant Iovem Plin.; metaf.: Caesar dum … ad altum fulminat Euphraten bello V. grmi in treska v boju, Marte fulminante Plin., fulminat illa oculis Pr. strelja z očmi; brezoseb. = bliskati se, treskati: Boreae de parte trucis cum fulminat V., minore ni ad fulgurandum opus est quam ad fulminandum Sen. ph., cum tonat, fulgurat, fulminat Min. —

II. trans. s strelo zadeti, udariti, ob tla treščiti: Eccl., caelestis flamma … annosas fulminat ornos Cl.; v pass.: inferia fulminantur Sen. ph., vulnera fulminatorum Plin., a deo meruit fulminari Lact., fulminata abies Serv.; metaf.: fulminatus hac pronuntiatione Petr. pobit, potrt, quantā ni fulminet hostem Cl.

fūnālis -e (fūnis)

1. k vrvi (motvozu) spadajoč, vrvi (gen. sg.): stridor f. Prud. vrvi (motvoza) ob prači; subst. fūnāle -is, n vrv (motvoz) ob prači: funda media duo funalia (po drugi verziji: scutalia) imparia habebat L.

2. occ.
a) na vrvi viseč; subst. fūnāle -is, n lestenec: Cl., lampadibus densum f. O.
b) iz vrvi narejen, npr. cereus f. voščena sveča, voščena plamenica iz vrvi, voščenica, plamenica: (C. Duellius) delectabatur cereo funali et tibicine Ci., Gaius autem Duellius … ad funalem cereum praeeunte tibicine … a cena domum reverti solitus est Val. Max.; enako tudi candela f. Serv. in subst. fūnāle -is, n: noctem flammis funalia vincunt V., hic ponite lucida funalia H., clara funalia Sil., praelucere funalia iussit Fl.; metaf. luč, svetilo: tuae luculentae sapientiae funalia Fulg.
c) ob vrvi (vožincu) hodeč: equus Hyg., Suet., Stat., Aus. pripreženec (= konj, ki ne vleče v jarmu kakor equus iugarius).