Franja

Zadetki iskanja

  • zoperstáviti (-im) | zoperstávljati (-am)

    A) perf., imperf. contrapporre

    B) zoperstáviti se (-im se) | zoperstávljati se (-am se) perf., imperf. refl. contrapporsi; opporsi, resistere:
    zoperstaviti se z orožjem opporsi con le armi
  • zoríti (faire) mûrir

    sonce zori žita le soleil mûrit les blés
  • zrahljáti (-ám) perf. ➞ rahljati

    1. agr. dissodare (la terra); scrollare, scuotere; sprimacciare (il cuscino); allentare (nodo, redini)

    2. pren. allentare (la disciplina):
    zrahljati živce innervosire, irritare
    zrahljati komu kosti spianare le costole a qcn.
    zdravje se mu je zrahljalo ha la salute scossa
  • zrák (-a) m

    1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
    plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
    mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
    z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
    onesnaženi zrak aria inquinata
    klimatizirani zrak aria condizionata
    komprimirani zrak aria compressa
    gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
    gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
    celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
    morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
    voj. napad iz zraka attacco aereo
    pogled iz zraka veduta aerea
    iti na zrak uscire all'aperto
    igrati se na zraku giocare all'aria aperta
    na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria

    2. pren. (nič, ničevost) vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
    pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
    po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
    od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
    narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
    iti v zrak esplodere
    pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
    vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
    ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
    hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
    biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
    pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
    potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
    trditve visijo v zraku tesi campate in aria
    residualni zrak aria residua
    med. zrak v lobanji pneumoencefalo
    meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
    prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
    voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria
  • zrâk air moški spol

    na svežem zraku en plein air, au grand air
    pakvarjen, zatohel, slab zrak air vicié
    svež zrak air frais
    gorski, planinski zrak air des montagnes
    višinski zrak air en altitude
    morski zrak air marin (ali de la mer)
    stisnjeni zrak air comprimé
    tekoč zrak air liquide
    iti na zrak prendre l'air (ali le frais)
    pognati v zrak faire sauter, dynamiter
    nekaj je v zraku (figurativno) il y a quelque chose dans l'air (ali quelque chose qui se prépare)
    zrak je čist (figurativno) (nevarnost je minila) il n'y a rien à craindre, il n'y a pas de danger, rien à l'horizon!, familiarno on peut y aller
    stvar še visi v zraku l'affaire est encore en suspens
    v zrak gledati regarder en l'air
    zleteti v zrak (eksplodirati) sauter
    plavati visoko v zraku planer haut dans les airs
    živeti od zraka (figurativno) vivre de l'air du temps
  • zrožljáti (-ám) perf. risuonare, tintinnare:
    kovanci so zrožljali na tla le monete caddero tintinnando
  • zrúšiti (-im)

    A) perf. ➞ rušiti

    1. abbattere, demolire:
    pren. zrušiti temelje zakonitega reda demolire le fondamenta dell'ordine costituito

    2. pren. distruggere; turbare:
    zrušiti ravnotežje v naravi distruggere l'equilibrio naturale
    pren. zrušiti nočni mir turbare, rovinare, annichilire, distruggere, abbattere la quiete notturna
    zrušiti ugled distruggere il prestigio di qcn.
    zrušiti režim abbattere il regime

    B) zrúšiti se (-im se) perf. refl.

    1. crollare, rovinare, cadere:
    stara hiša se je zrušila la vecchia casa crollò

    2. precipitare:
    letalo se je zrušilo kmalu po vzletu l'aereo è precipitato poco dopo il decollo

    3. pren. cadere a terra, crollare:
    utrujen se je zrušil na stol crollò sulla sedia stanco morto
  • zunánji (-a -e)

    A) adj.

    1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
    zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
    med. zunanje poškodbe lesioni esterne
    zunanji del obleke il disopra di un abito
    anat. zunanja spolovila genitali esterni
    zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

    2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
    zunanja temperatura temperatura esterna
    prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

    3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
    zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
    zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
    minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

    4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
    zunanji gojenci (allievi) esterni
    zunanji sodelavci collaboratori esterni

    5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
    zunanji mir pace esteriore
    veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
    zunanja zveza legame verbale
    zunanja formalnost cerimonia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
    avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
    voj., hist. zunanja utrdba rivellino
    navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
    lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
    geol. zunanje sile forze esogene
    fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
    šol. zunanji gojenec semiconvittore
    zunanji hodnik ballatoio
    hidr. zunanji jez diga foranea
    mat. zunanji kot angolo esterno
    voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
    jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
    mat. zunanji pas perimetro
    astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
    inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
    film. zunanji posnetki esterni
    zunanji sloj superficie
    anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
    obl. zunanji šiv cucitura esterna
    pren. zunanji videz veste
    biol. zunanji zajedavec ectoparassita
    fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
    avt. zunanje ogledalo deflettore
    pren. zunanje poveličevanje retorica
    arhit. zunanje stopnišče scalea
    anat. zunanje uho orecchio esterno

    B) zunánji (-a -e) m, f, n
    soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto
  • zvalíti faire rouler (à terre); renverser, terrasser quelqu'un ; (piščance) couver, faire éclore

    zvaliti krivdo na koga rejeter (ali faire retomber) la faute sur quelqu'un, mettre tous les torts sur quelqu'un
    zvaliti na potrošnika faire supporter (les frais) par le consommateur
  • zvalíti (-ím)

    A) perf. ➞ valiti

    1. rotolare:
    zvaliti sode v klet rotolare le botti nella cantina

    2. pren. (vsiliti komu kaj neprijetnega) addossare, accollare; scaricare:
    zvaliti delo drugemu accollare il lavoro a un altro
    zvaliti krivdo na prijatelja scaricare la colpa sull'amico

    B) zvalíti se (-ím se) perf. refl.

    1. rotolare, rotolarsi:
    pren. težek kamen se mu je zvalil s srca si è levato un macigno dallo stomaco, si è tolto una spina dal cuore

    2. riversarsi (in massa)
  • zvéčati (-am) | zvečeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. allargare, ampliare, ingrandire

    2. aumentare, accrescere

    B) zvéčati se (-am se) perf. refl.

    1. ingrandirsi, allargarsi:
    razpoke so se ob potresu zvečale col terremoto le fessure si sono allargate

    2. aumentare, crescere, intensificarsi:
    zvečala se je temperatura è cresciuta la temperatura
  • zvečeríti se se faire nuit

    zvečerilo se je le soir (ali la nuit) est tombé(e)
  • zvenéti1 (-ím) imperf.

    1. tintinnare, risuonare; scrosciare:
    aplavz je dolgo zvenel l'applauso scrosciò a lungo

    2. suonare:
    orkester zveni polno, ubrano l'orchestra suona piena, armoniosa
    njegov glas zveni mehko, nežno la sua voce suona tenera, delicata
    njegove besede zvenijo preroško le sue parole suonano profetiche

    3. pren. (biti zaznaven) trasparire; avvertirsi:
    iz glasu je zvenela jeza dalla voce traspariva la rabbia

    4. suonare, rintronare:
    v glavi mu je zvenelo od klofute la testa gli rintronava dallo schiaffo
    pren. hiša je zvenela od otroškega kričanja per la casa risuonavano grida infantili
    melodija mu zveni v ušesih il motivo gli risuona nella testa
    pren. zveneti v prazno cadere nel vuoto, rimanere inascoltato
  • zvér (-í) f

    1. fiera, belva, bestia feroce:
    zver rjove la belva ruggisce
    krvoločna zver belva sanguinaria
    zveri so ga raztrgale le belve lo sbranarono
    tuliti kot zver urlare come una belva
    počutiti se kot preganjana zver sentirsi come una fiera braccata
    slabši kot zver peggio di una belva

    2. pren. brutta bestia; calamità:
    revščina je huda zver la miseria è una gran brutta bestia

    3. pren. (okruten človek) belva:
    nacistične zveri le belve naziste
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. človek je čudna zver l'uomo è un animale strano
    zver v človeški podobi belva in sembianze umane
  • zvézan (-a -o) adj. legato, annodato; ammanettato; unito, collegato, allacciato:
    ugodnosti, zvezane s službo facilitazioni legate al posto di lavoro
    pren. imeti zvezane roke avere le mani legate
  • zvézati (zvéžem) | zvezováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. legare; annodare:
    zvezati snope legare i covoni
    zvezati vezalke annodare i lacci

    2. collegare, unire; polit. coalizzare:
    zvezati glasove v besede unire i suoni in parole
    zvezati vasi s cestami collegare i villaggi per mezzo di strade

    3. teh. collegare, allacciare, unire:
    zvezati kovinske in lesene dele unire le parti metalliche e lignee
    zvezati prevodnik z zemljo allacciare il conduttore a terra
    vzporedno, zaporedno zvezati collegare in parallelo, in serie

    4. rilegare:
    zvezati knjigo rilegare un libro

    5. unire, legare:
    prijateljstvo ju je tesno zvezalo l'amicizia li unì strettamente

    6. pošta collegare:
    zvezati telefonske aparate na eno linijo collegare i telefoni a una linea
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    nemoč mu je zvezala korake l'impotenza gli legava le gambe
    navt. zvezati jadrna konca strafilare
    zvezati konce accoccare
    zvezati s priponami impastoiare
    zvezati tovorne živali accodare
    zvezati z bakreno žico ramare

    B) zvézati se (zvéžem se) perf. refl. unirsi; ekst. (strankarsko) allearsi, coalizzarsi
  • zvézda étoile ženski spol , astre moški spol

    Davidova zvezda étoile de David (ali juive)
    filmska zvezda vedette ženski spol ali étoile (du cinéma, de l'écran), star ženski spol
    jutranja zvezda, danica étoile du matin
    morska zvezda (zoologija) étoile de mer, astérie ženski spol
    nesrečna zvezda mauvaise étoile
    peterokraka zvezda étoile à cinq branches (ali pointes)
    zvezda severnica étoile polaire
    zvezda stalnica étoile fixe
    zvezda večernica étoile du soir
    zvezda vodnica étoile polaire, Polaire ženski spol
    z zvezdami posejano nebo ciel moški spol étoilé, ciel semé (ali parsemé, criblé) d'étoiles
    zvezda se prižge (ugasne) une étoile apparaît, s'allume (pâlit, s'éteint)
    biti rojen pod srečno (nesrečno) zvezdo être né sous une bonne (mauvaise) étoile
    v zvezde koga kovati porter quelqu'un aux nues, faire le panégyrique de quelqu'un
    zaupati svoji zvezdi, verjeti v svojo zvezdo avoir foi (ali être confiant) en son étoile
  • zvézda (-e) f

    1. astr. stella, astro:
    zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
    dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
    zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
    zvezda repatica stella caudata, cometa
    zvezda severnica stella polare
    medičejske zvezde stelle medicee

    2. (lik s koničastimi kraki) stella:
    peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte

    3. polit., voj. stella:
    rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
    Davidova zvezda la stella di Davide
    general s petimi zvezdami generale a cinque stelle

    4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca

    5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
    filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
    varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
    nogometna zvezda una stella, un divo del calcio

    6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
    slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
    verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
    zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
    udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
    kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
    tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
    roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
    pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle

    7. obrt. ricamo stellato

    8. elektr. collegamento a stella
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
    vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
    zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)
  • zvijáča (-e) f

    1. furberia, accorgimento, astuzia, gherminella; stratagemma, sotterfugio, espediente:
    male ženske zvijače le piccole astuzie femminili
    šolarska zvijača gherminella di scolaro
    pomagati si z zvijačami vivere di sotterfugi, di espedienti

    2. trucco:
    pren. majhna, neopazna zvijača il trucco c'è ma non si vede
  • zvíjati (-am) | zvíti (-íjem)

    A) imperf., perf.

    1. avvolgere (fune), accartocciare, arrotolare (sigaretta)

    2. torcere, contorcere; storcere:
    zvijati telo pri plesu contorcere il corpo nella danza
    zvijati ustnice storcere la bocca

    3. pren. sconvolgere, turbare:
    jeza, ljubosumnost, strah ga zvija è sconvolto dall'ira, dalla gelosia, dalla paura

    4. pren. avere dolori, crampi:
    revmatizem ga zvija ha (forti) dolori reumatici
    impers. po trebuhu ga zvija ha crampi allo stomaco

    5. (povzročiti, da kdo zboli, umre) fiaccare, piegare; vincere, debellare, uccidere; aver ragione:
    težko delo ga je zvilo è stato fiaccato dalla fatica
    jetika ga je zvila la tubercolosi ha avuto ragione di lui

    B) zvíjati se (-am se) | zvíti se (zvíjem se) imperf., perf. refl.

    1. contorcersi; (v klobčič) acciambellarsi:
    zvijati se v porodnih krčih contorcersi per le doglie

    2. snodarsi, serpeggiare:
    reka se zvija skozi sotesko il fiume serpeggia attraverso la gola

    3. incurvarsi, piegarsi, torcersi; ondularsi; accartocciarsi:
    deske se zvijajo zaradi vročine le assi si piegano dal caldo
    lasje se ji lepo zvijajo i capelli le si arricciano
    oboleli listi so se začeli zvijati in odpadati le foglie malate cominciarono ad accartocciarsi e a cadere
    dežela se zvija v smrtnih krčih il paese sta agonizzando
    solata se zvija v glave l'insalata fa cespi
    zvijati se od smeha torcersi, sbellicarsi dalle risa
    zviti se v dve gubi piegarsi in due

    C) zvíti si (zvíjem si) perf. refl.

    1. intrecciarsi:
    zviti si gnezdo intrecciarsi il nido

    2. med. slogarsi:
    zviti si nogo slogarsi il piede