Franja

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

pozn|i [ô] (-a, -o) Spät-, spät- (jesen der Spätherbst, pomlad der Späfrühling, poletje der Spätsommer, zima der Spätwinter, barok das/der Spätbarock, les das Spätholz, nasledek die Spätfolge, srednji vek das Spätmittelalter, stadij das Spätstadium, porod die Spätgeburt, antika die Spätantike, gotika die Spätgotik, latinščina das Spätlatein, oblika die Spätform, predstava die Spätvorstellung, renesansa die Spätrenaissance, romantika die Spätromantik, delo das Spätwerk, judovstvo das Spätjudentum)
pozno sadje agronomija in vrtnarstvo spätes Obst
pozna (nočna) ura späte/vorgerückte Nachtstunde
ob pozni uri zu vorgerückter Nachtstunde
do poznih nočnih ur bis tief in die Nacht (hinein)

pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai

pozóren attentif ; (skrben) prévenant, attentionné, empressé ; (čuječ) en état d'alerte

pozorno opazovati obzorje scruter l'horizon
pozorno poslušati écouter attentivement, prêter une oreille attentive
biti pozoren faire attention à
biti zelo pozoren do staršev être très attentionné pour ses parents

požgan pridevnik
1. (zaradi ognja) ▸ felgyújtott, felégetettNjihove hiše so porušene in požgane do tal. ▸ Házaikat lerombolták és porig égették.
Od doma so tako ostali le požgani gozdovi, ki jih je zaraščalo grmovje. ▸ Az otthonból csak a bokrokkal benőtt, felégetett erdők maradtak.

2. (o poškodovanih rastlinah) ▸ kiégett, megperzselt
Žal je trava zaradi suše pogosto požgana. ▸ Sajnos a fű a szárazság miatt gyakran kiég.
Vse rože v parku so bile požgane od močnega sonca in premalo zalivanja. ▸ A parkban az összes virág megperzselődött az erős napsütés és az öntözés hiánya miatt.
Kri se je izcejala v uvelo in od zimske slane požgano travo tam naokrog. ▸ A vér a fonnyadt és dércsípte fűbe szivárgott.

prae-cipuus 3 (praecipere; quod ante capitur Fest.)

1. poseben, svoj(ski), značilen, izključen (-na -no): Pl., Ter. idr., praecipuam fortunam postulare Ci., praecipua sors periculi L. poseben delež, praecipuo suo periculo N. izjemna osebna nevarnost, quare necesse est, quod mihi consuli praecipuum fuit praeter alios, id iam privato cum ceteris esse commune Ci., praecipuum illum et proprium sensum doloris mei (naspr. communis) Ci.; subst. praecipuum -ī, n posebna pravica, prednostna pravica, predpravica, ugodnost, privilegij: ut enim cetera paria Tuberoni cum Varrone fuissent, hoc certe praecipuum Tuberonis, quod … Ci.; occ. poseben = vnaprej (pri)dobljen, vnaprejšnji: dos, peculium Icti.; subst. praecipuum -ī, n vnaprejšnje volilo, vnaprejšnja dediščina: Suet. (Galba 5).

2. poseben = izreden, izjemen, izvrsten, odličen: laus, fides N., gloria L., vir Eutr., quos praecipuo semper honore Caesar habuit C., artis praecipuae opus O., praecipuā scientiā rei militaris T., praecipuum veniae ius habet ille liber O. ima pred vsemi pravico do … (= ima največ pravice do … ), praecipuo iure esse Ci. = praecipuum locum tenere Suet. prednostno (posebno) mesto zavzemati, praecipui regis amici Cu. najimenitnejši, toda: praecipuus amicus T. najboljši prijatelj, praecipua cenationum rotunda Suet. glavna obednica je bila okrogla, rex fraude praecipuus Fl. prelokavi (nadvse lokavi, zvijačni) kralj, praecipuum toro (abl.) accipit Aenean V. odlikovanega (odlikujočega se) s častnim sedežem, praecipuus in eloquentiā vir Q., praecipuus circumveniendi Sabini T. glavna oseba v kovarstvu (rovarjenju, spletkarjenju) zoper Sabina (proti Sabinu); v pomenu dignissimus z relativnim stavkom v cj.: mox praecipuus, cui secreta imperatorum inniterentur T.; v pomenu maxime idoneus z ad (adversus ali z dat.): praecipuus ad pericula T. za prestajanje (prebijanje skozi, tveganje, podajanje v) nevarnosti, opes praecipuae ad eliciendam cupiditatem T., praecipui ad scelera T. veliki hudodelci, hudi zločinci, herba ad serpentium ictus praecipua Plin. posebej delujoča (izjemno učinkovita) proti kačjim pikom, praecipuus adversus anginas sucus Plin., herba dentibus praecipua Plin. Subst.
a) praecipuī -ōrum, m najodličnejši, najimenitnejši, najizvrstnejši: ponendus inter praecipuos Q.
b) praecipuum -ī, n prednost, odlika, vrlina: homini praecipui a naturā nihil datum esse Ci., aurigarum equorumque praecipua vel delicta (pomanjkljivosti, hibe) Amm.
c) praecipua -ōrum, n α) najvažnejše, najpomembnejše, najvažnejša (najpomembnejša) stvar: principum diversam esse sortem, quibus praecipua rerum ad famam derigenda T. β) (kot prevod stoiškega izraza τὰ προηγμένα) stvari, ki zaslužijo prednost, prednostne stvari, nezavrgljive stvari, nezavrgljivo, indiferentno = kar samo po sebi ni absolutno dobro, mu je pa najbližje (naspr. reiecta zavrgljive stvari, zavrgljivo): quae vel ita appellemus — id erit verbum e verbo — vel promota et remota vel, ut dudum diximus, praeposita vel praecipua, et illa reiecta Ci. — Od tod adv. praecipuē posebno, posebej, osobito, izredno, izjemno, pred vsem (drugim), predvsem, zlasti: Pl., Auct. b. Alx., V., O., T., G. idr., Caesar, quod semper Haeduorum civitati praecipue indulserat C., eum Cicero praecipue dilexit N., in hoc officio, quod fuit praecipue meum Ci., nihil sibi appetit praecipue Pompeius Ci., Cariā totā praecipueque Telmesses Ci., praecipue cum H., Plin. iun., praecipue si Q., Plin.

prae-cox -cocis (prae in coquere)

1. predčasno zrel, prezgodaj dozorel, (pre)zgodaj (ravno) zrel, prezgodnji, prezgoden, predčasen: rosa praecoxa Plin., pira praecocia Col.

2. predčasno ((pre)zgodaj) sad rodeč (prinašajoč): vites Col., arbores Plin.; meton.: situs p. Plin. ali loca praecocia (tudi samo praecocia) Plin. kjer sad(ovi) zgodaj (do)zori(jo).

3. metaf. predčasen, prezgodnji, prezgoden, prenagljen, nezgoden: Afr. ap. Gell., Mart., Sen. tr., Stat., Tert. idr., ingeniorum velut praecox genus Q., pugna Enn. ap. Non., fuga Luc. ap. Non., gaudium Cu., audacia Sen. ph. — Soobl. prae-coquis -e: vites praecoquis fructus Col., praecoquem fructum Cu. prae-coquus 3: uvas praecoquas Col.

prae-lēgō¹ -āre -āvī -ātum (prae in legāre)

1. vnaprej voliti (komu kaj), (vnaprej) zapustiti komu kaj v oporoki: trium Piso Frugi filium ex privata pecunia donavit eamque coronam testamento ei praelegavit Plin., tabulas testamentorum … in quibus magna ex parte heres frater erat scriptus, praelegabaturque ei centies et quinquagies sestertium Val. Max., alicui fundum praelegare Icti., peculium servo vel filio praelegare Icti., peculia filiis praelegare Icti., causa praelegandi Icti.

2. posebej zapustiti v oporoki, posebej voliti, tj. del premoženja zapustiti upravičencu do terjatve za nazaj: dos praelegata retinebitur quoniam reddi potius videtur quam dari Pap.

prae-parō -āre -āvī -ātum (prae in parāre) (vna)prej (poprej) pripraviti (pripravljati), (vna)prej (poprej) imeti kaj pripravljeno, (vna)prej (poprej) preskrbeti (preskrbovati), (vna)prej (poprej) (s potrebnim) oskrbeti (oskrbovati), (vna)prej (poprej) opremiti (opremljati), (vna)prej (poprej) oborožiti (oboroževati): Lucan., Eutr. idr., ova Mart., hiberna Vell., exercitum Vell., machinationes Vitr., bellum Veg., suos milites ad proelia Veg., res necessarias Ci., ea, quae videntur instare Ci., hortos Ci., rem frumentariam C., locum domestici belli causā C., classem Cu., pecunia stipendio militum praeparata Cu., se proelio (dat.) magis quam fugae praeparare Cu., naves, scaphas, frumentum, commeatum L., praeparato ad talem casum perfugio L., praeparatis iam omnibus ad fugam L., onerarias naves ad incendium C. za zažig, profectionem Suet. odpravljati se (odhajati, napravljati se) na pot, gladios Suet., se et suos milites ad proelia S., se bello (dat.) Sen. ph., praeparat se pugnae Plin., cibos hiemi Plin., potum cantharidum Plin., arva frumentis Col., necem fratri T.; metaf.: Petr., aditum nefariae spei Cu. krčiti si pot do upanja, praeparata accusatio, oratio L., qui praeparati erant gratiā principum L., bene praeparatum pectus H. srce, dobro pripravljeno za vse, praeparare animos ad (k) sapientiam concipiendam Ci., meditata et praeparata Ci., praeparato animo se dare quieti Ci., aures (sc. auditorum) praeparatae Ci., gratiam adversus publicum odium T., praeparare se poenae Sen. rh., se scholae Iuv., Suet., omnia efficere nitens, quae animo praeparasset Eutr.; z inf. = nameravati, kaniti, imeti namen, misliti, namerjati: ex ea (sc. Massilia) navigare ad filium praeparabat Eutr., pro quibus sanguinem fundere praeparabat Aug. — Subst. praeparātō: quam nihil festinato, nihil praeparato fecisse videtur Milo! Q. ali ex praeparātō: non enim ex praeparato locutus est, sed subito deprehensus Sen. ph. s pripravljanjem (pripravo), toda ex ante praeparato L. iz pripravljenih zalog.

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prae-viridis -e (prae in viridis) ves (čisto) zelen: fontium [aqua] sub [arcu]bus petraei[s paene] stat im[mobilis] stagni mo[do] colore praeviridi Front.

praise² [préiz] prehodni glagol
hvaliti, pohvaliti; slaviti, poveličevati (for)

don't praise the day till it is over ne hvali dneva pred večerom
to praise to the skies hvalo peti, povzdigovati do neba, kovati v zvezde
to praise o.s. on a thing hvaliti se s čim

práti (perilo) to wash, to launder, (lase) to shampoo

da(ja)ti prat (svoje) perilo v pralnico to send one's washing to the laundry
kje si daješ prat perilo? where do you get (ali have) your washing done?
ona pere za nas she does our washing
ona pere (hodi prat) za druge she does other people's washing
to blago se dobro pere this material washes well

práv just, right; (zelo) very

práv zdaj just now
práv rad with (great) pleasure, very (ali most) willingly, gladly
práv! all right!, okay! (krajšava: O.K., OK)
takó je práv that's right, all right
práv dobro quite well
práv takó! just so!, quite!, quite so!
práv nič nothing at all
práv škoda je, da... it is a great pity that...
práv nobenega denarja nimam I have no money whatever
nimamo práv nobenih izkušenj we have no experience whatsoever
ta klobuk mi je práv this hat suits (ali fits) me well
moja ura gre práv my watch goes well (ali keeps good time)
moja ura ne gre práv my watch is going wrong
ravno práv prihajaš you come just in time
práv blizu stanujemo we live quite close by
ne razumeš me práv you do not rightly understand me, you mistake my meaning
ne vem práv, kaj naj naredim I hardly know (ali I am at a loss) what to do
to mi je ravno práv it is just what I want
če vam je to práv if it is convenient for you, pogovorno if it's all right by you
če ti je práv ali ne whether you like it or not
práv ti je; práv se ti je zgodilo (se ti godi) it serves you right; you got what you deserved
práv mu je! serves him right!
imeti práv to be right
imaš práv you are right
práv napraviti, delati to do right, to do what is right
komu práv napraviti to suit, to please someone
vsem ne moreš práv narediti you can't please everybody
to ni práv od tebe you are wrong there
meni je práv I don't mind (ali object), that's all right with me, I agree
vam je práv, če pridete jutri? does it suit you to come to-morrow?
to mi je práv (mi ustreza) that suits me fine
práv priti (koristiti) to come in handy
vse práv pride every little helps
to utegne práv priti it may come in useful
práv tako bi lahko rekli, da... we might just as well say that...
ta vrvica utegne pozneje práv priti this string may come in handy later on
priti ravno práv (kot nalašč) to be most welcome
práv takó likewise
práv nocoj (še nocoj) this very night
práv na začetku at the very beginning

pravic|a² ženski spol (-e …)

1. das Recht
temeljne pravice Grundrechte množina
človekove pravice Menschenrechte množina
varuh/varuhinja človekovih pravic der Ombudsmann/ die Ombudsfrau
državljanska pravica bürgerliches Grundrecht, bürgerliches Ehrenrecht, Staatsbürgerrecht
volilna pravica Wahlrecht
pasivna volilna pravica passives Wahlrecht, die Wählbarkeit
glasovalna pravica Stimmrecht
mestne pravice Stadtrechte množina
močnejša pravica stärkeres Recht
naravna pravica natürliches Recht
osebnostna pravica Persönlichkeitsrecht
pravica do samoodločbe Selbstbestimmungsrecht
pravica do soodločanja Mitspracherecht, Mitbestimmungsrecht, Mitwirkungsrecht
pravica do suverenosti Souveränitätsrecht
pravica do vlaganja peticij Petitionsrecht
pravica do zavrnitve pričanja Zeugnisverweigerungsrecht
pravica do življenja Lebensrecht
pravica močnejšega das Recht des Stärkeren, Faustrecht
pravica odkloniti prisego Eidesverweigerungsrecht
pravica zavrnitve dajanja podatkov Auskunftsverweigerungsrecht
zapisana pravica festgeschriebenes Recht
ženska volilna pravica Frauenstimmrecht

2. do česa: das Recht (auf), -recht (carinska Zollrecht, dedna Erbrecht, domovinska Heimatrecht, ekskluzivna Exklusivrecht, individualna Individualrecht, interpelacijska Interpellationsrecht, intervencijska Interventionsrecht, izključna Alleinrecht, lastninska Eigentumsrecht, odkupna Rückkaufsrecht, odstopna Rücktrittsrecht, opcijska Optionsrecht, pašna Weiderecht, skrbništva za otroka Sorgerecht, do azila Asylrecht, do izkoriščanja Ausbeutungsrecht, do lova Jagdrecht, do naselitve Niederlassungsrecht, do odpora Widerstandsrecht, do poti Wegrecht, do preleta letalstvo Überflugrecht, do pritožbe Beschwerderecht, do uporabe Benutzungsrecht, izkoriščanja avtorskih del Verwertungsrecht, javnosti Öffentlichkeitsrecht, manjšine Minderheitsrecht, nadzorovanja Kontrollrecht, nasledstva Nachfolgerecht, odpovedi Kündigungsrecht, okna Fensterrecht, pomiloščanja Begnadigungsrecht, Gnadenrecht, poti Wegerecht, povratnega kupa Wiederkaufrecht, predlaganja Vorschlagsrecht, pradlaganja zakonov Initiativrecht, predlagati za določeno službo Präsentationsrecht, pregleda Durchsuchungsrecht, razpečavanja Verbreitungsrecht, uporabe Gebrauchsrecht, Nutzungsrecht, veta Einspruchsrecht, Vetorecht, vožnje Fahrrecht, vrniti kupljeno blago Rückgaberecht, zamenjave kupljenega blaga Umtauschrecht, predkupna Einstandsrecht, Vorkaufsrecht, pridržna Rückbehaltungsrecht, Zurückbehaltungsrecht, prvorojenska Erstgeburtsrecht, roditeljska Elternrecht, služnostna Dienstbarkeitsrecht, solastninska Miteigentumsrecht, stanovanjska Wohnungsrecht, Wohnrecht, tržna Marktrecht, ubožna Armenrecht, vodna Wasserrecht, zakupna Pachtrecht, zasledovalna Verfolgungsrecht, zastavna Pfandrecht; pravice množina Rechte, avtorske Urheberrechte, Autorenrechte)
|
kršitev pravice die Verletzung (eines Rechts), die -rechtsverletzung
(človekovih Menschenrechtsverletzung)
odvzem pravice uradni: die Aberkennung
(državljanskih Aberkennung der bürgerlichen Ehrenrechte)
oropati pravic koga (jemanden) entrechten
prenos pravice die Rechtsübertragung
uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
izguba pravice der Rechtsverlust
uživati vse pravice im [Vollgenuß] Vollgenuss seiner Rechte sein
koriščenje pravice die Rechtsausübung
kršitev pravice die Rechtsverletzung
izpodbijati pravico komu (ein Recht) anfechten
odstop pravice die Rechtsabtretung
pridobitev pravice der Rechtserwerb
uveljavljanje pravice die Rechtsverfolgung
zastaranje pravice die Rechtsverjährung
zloraba pravice der [Rechtsmißbrauch] Rechtsmissbrauch
| ➞ → človekove pravice, državljanske pravice, volilna pravica, avtorske pravice

pravic|a³ ženski spol (-e …) (upravičenost) do česa:

1. das Anrecht; zgodovina die Gerechtigkeit (pašna Hutgerechtigkeit)
pričakovalna pravica die Anwartschaft

2. die Berechtigung, -berechtigung (dedna Erbberechtigung, izključna Alleinberechtigung, lovska Jagdberechtigung, do proste vožnje Freifahrtberechtigung, do obstoja Existenzberechtigung, Daseinsberechtigung, do udeležbe Teilnahmeberechtigung, ribolovna Fischereiberechtigung, vrnitve Rückkehrberechtigung)

3. (upravičeni zahtevek) der Anspruch (auf)
zakonita pravica der Rechtsanspruch
der -anspruch (do nadomestila Ersatzanspruch, do demonstracij Demonstrationsrecht, do dediščine Erbschaftsanspruch, Erbanspruch, do dopusta Urlaubsanspruch, do nujnega deleža Pflichtteilsanspruch, do odškodnine Schadenersatzanspruch, Entschädigungsanspruch, do plače Gehaltsanspruch, do pokojnine Rentenanspruch, do povračila stroškov Kostenersatzanspruch, Kostenerstattungsanspruch, do preživnine Versorgungsanspruch, Unterhaltsanspruch, do provizije Provisionsanspruch, do regresa [Regreßanspruch] Regressanspruch, regresna Rückgriffsanspruch, iz garancije Garantieanspruch)

4. (pooblaščenost) die -berechtigung, die Befugnis, die -macht, die -gewalt (podpisovanja Unterschriftsberechtigung, Zeichnungsrecht, Zeichnungsberechtigung, Zeichnungsbefugnis, razpolaganja Verfügungsrecht, Verfügungsgewalt, Verfügungsmacht, Verfügungsbefugnis, souporabe Mitbenutzungsrecht, tožbe Klagerecht, Klagebefugnis)

5. (pooblastilo) die Befugnis (dajanja navodil Weisungsbefugnis, tožbe - za odvetnika Klagebefugnis, uporabljati prisilna sredstva Zwangsbefugnis, zastopanja Vertretungsbefugnis)

6. pravice in dolžnosti: (oblast) die Gewalt (staršev elterliche Gewalt, vzgoje Erziehungsgewalt, Erziehungsrecht)

7. (vrhovnost) die Hoheit (pobiranja davkov Steuerhoheit), das Hoheitsrecht

8.
domovinska pravica das Heimatrecht
figurativno imeti domovinsko pravico eingebürgert sein
pridobiti si domovinsko pravico sich einburgern
|
dajati pravico do berechtigen (zu) (tudi figurativno), das Recht geben auf
imeti pravico das Recht haben auf, berechtigt sein (zu), Anspruch haben auf, (biti pooblaščen) befugt sein (zu)
-berechtigt sein (obstoja daseinsberechtigt, lova jagdberechtigt, glasovanja stimmberechtigt, vzgajati erziehungsberechtigt, dajati navodila weisungsberechtigt, do preživljanja versorgungsberechtigt, podpore unterstützungsberechtigt, pokojnine rentenberechtigt, preživnine unterhaltsberechtigt, tekmovati/igrati šport spielberechtigt, podpisovanja zeichnungsberechtigt, voliti stimmberechtigt)
oseba s pravico do … der -berechtigte ( ein -r), die -berechtigte
(lova Jagdberechtigte, glasovanja Stimmberechtigte, vzgajanja Erziehungsberechtigte, dajanja navodil Weisungsberechtigte, preživljanja Versorgungsberechtigte, podpore Unterstützungsberechtigte, preživnine Unterhaltsberechtigte, podpisovanja Zeichnungsberechtigte)

pravíca right; justice; equity; title (do, na, za to), claim (do to)

po pravíci rightly, justly, with (good) reason, in justice, in equity
po pravíci ali po krivici rightly or wrongly
vse pravíce pridržane all rights reserved
osnovne človeške pravíce basic human rights pl
domovinska pravíca right of domicile (ali of citizenship)
glasovalna pravíca right to vote
literarna pravíca copyright
lastninska pravíca right of possession, ownership, proprietorship
splošna volilna pravíca universal suffrage, franchise
aktivna volilna pravíca right to vote, the elective franchise
pasivna volilna pravíca eligibility
pravíca pesti, sile club law
pravíca preiskave right of search
pravíca odpovedi right of notice
pravíce in dolžnosti rights and duties
bežati pred roko pravíce to flee from justice
boriti se za pravíco to fight for justice
pravíci je bilo zadoščeno justice was done
sila je močnejša kot pravíca might makes right, might is (above) right
imeti pravíco do... to have a right to..., to be entitled to...
nimaš pravíce do tega you have no right (ali title) to it
imam pravíco zvedeti vso resnico I have a right to know the full truth
enake pravíce imeti to have equal rights
krojiti pravíco to administer justice
sam si krojiti pravíco to take the law into one's own hands
kratiti komu njegove pravíce to encroach upon someone's rights
da po pravíci povem, po pravíci rečeno to be quite frank; honestly speaing
odreči se svojim pravícam to waive one's rights
pridobiti si pravíco (do) to acquire the right (to)
priti do svoje pravíce to obtain justice
storil sem to z vso pravíco I had a perfect right to do it, I was entitled to do it
uveljaviti svoje pravíce to prove one's rights
s kakšno pravíco vstopate? what right have you to enter
vztrajati pri svojih pravícah, ne odstopiti od svojih pravic to stick up for (ali to hold out for) one's rights
imeti pravíco na svoji strani to be in the right; to have right on one's side