Franja

Zadetki iskanja

  • slepo [é] blind, blindlings; (brez izbiranja) wahllos; (ne da bi videl/gledal) blind- (leteti [blindfliegen] blind fliegen, šivati blindnähen, tipkati [blindschreiben] blind schreiben)
    na slepo planlos, kaj reči, poskusiti: ins Blaue hinein, auf gut Glück, drauflos-
    (streljati drauflosfeuern, drauflosschießen, lotiti se drauflosgehen)
  • slikopleskar samostalnik
    (poklic) ▸ szobafestő, festő
    izučiti se za slikopleskarja ▸ szobafestőnek tanult, kitanulta a festő szakmát
    Že v začetku osmega razreda sem bil trdno odločen, da se bom izučil za slikopleskarja. ▸ Már nyolcadik osztályos koromban szilárdan elhatároztam, hogy szobafestőnek tanulok.
    sekcija slikopleskarjev ▸ szobafestő szakosztály
    poklic slikopleskarja ▸ szobafestő szakma
  • slína (-e) f

    1. saliva; bava:
    (penasta) slina na ustih bava alla bocca
    vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
    po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
    požirati sline aver l'acquolina in bocca

    2. ekst. bava, sbavatura:
    polževa slina la bava delle lumache
    slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)
  • sline se cedijo komu frazem
    (zelo si želeti česa) ▸ csorog a nyála
    sline se cedijo komu ob pogledu na koga ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valakire
    sline se cedijo komu ob pogledu na kaj ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valamire
    sline se cedijo komu po čem ▸ csorog a nyála valamiért
    Lepotička je poskrbela, da so se na trgatvi vsem cedile sline. ▸ A szépség gondoskodott róla, hogy a szüreten mindenkinek csorogjon a nyála.
    Obračun, ob katerem se ljubiteljem nogometa že cedijo sline. ▸ Olyan összecsapás, amitől csorog a futballrajongók nyála.
    V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. ▸ Valójában csak csorog a nyáluk, hogy a természet védett szegleteiben vadásszanak.
    Aprila se nam že cedijo sline ob pogledu na jagode. ▸ Áprilisban már csorog a nyálunk, ha rápillantunk az eperre.
    Andreju so se cedile sline ob pogledu na brhke Španke. ▸ A gyönyörű spanyol nők látványától Andrejnek már csorgott a nyála.
  • sliš|ati (-im)

    1. čutna zaznava: hören, vernehmen
    slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

    2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
    mimogrede slišati mitbekommen
    ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
    slišati na ime auf den Namen hören
    figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
    slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
    slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
    priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
    to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören
  • slíšati to hear

    dobro slíšati to hear well
    napačno slíšati to hear amiss
    slučajno slíšati to overhear
    slíšati govoriti to hear say
    slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
    on ne sliši dobro he is hard of hearing
    moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
    vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
    slišal sem jo peti I heard her sing
    ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
    o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
    slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
    to (takó) sem slišal so I (have) heard
    slišal sem to praviti I have heard it said
    slíšati obe strani to hear both sides
    od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
    ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
    to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
    ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
    s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
    komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
    bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
    hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear
  • slíšati entendre, ouîr, percevoir; entendre dire, apprendre:

    na svoja ušesa slišati entendre de ses propres oreilles
    dobro slišati avoir l'oreille (ali l'ouîe) fine
    slabo slišati entendre mal, être dur d'oreille, avoir l'oreille dure
    sliši se, da le bruit court que
    kakor se sliši à ce qu'on dit
    napak slišati entendre de travers, mal entendre, mal saisir
    slišal sem, da j'ai entendu dire que, on m'a dit que
    ne hoteti slišati faire la sourde oreille
    dolgo o njem ni bilo slišati on n'a pas eu depuis longtemps de ses nouvelles, cela fait longtemps qu'il n'a pas donné signe de vie
    slišati travo rasti (figurativno) se croire mieux au courant que les autres, se croire bien fin (ali bien malin)
    slišati govoriti (peti) entendre parler (chanter)
  • slíšati (-im) imperf.

    1. udire, sentire:
    govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
    naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
    na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
    iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

    2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
    slišite, letalo! sentite: un aereo!
    slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
    vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
    a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
    pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
    pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
    pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole
  • slišati glasove stalna zveza
    (imeti prisluhe) ▸ hangokat hall
    Že od otroštva je slišal glasove, ki jih ni nihče resno jemal, pripisali so jih njegovi domišljiji. ▸ Már gyermekkora óta hangokat hallott, amit senki sem vett komolyan – a képzeletének tudták be őket.
    Sliši glasove v glavi in misli, da so resnični. ▸ Hangokat hall a fejében, és valóságosnak gondolja őket.
  • slovó (-ésa) n addio, commiato, congedo:
    oditi brez slovesa andarsene alla chetichella; andarsene senza salutare
    dati slovo congedarsi, accomiatarsi da
  • slučáj hasard moški spol , cas moški spol

    nepričakovan slučaj cas imprévu
    srečen slučaj heureux hasard, heureuse rencontre, chance ženski spol
    gol slučaj pur hasard
    prepustiti kaj slučaju remettre (ali livrer, laisser) quelque chose au hasard
    prepustiti se slučaju s'en remettre au hasard
    slučaj je hotel, da le hasard a voulu que
  • slučáj (-a) m caso; combinazione; sorte, ventura, alea; fortuna:
    igra slučaja gioco della fortuna
    slučaj je hotel, da il caso volle che
    v nobenem slučaju in nessun caso
    v najboljšem, najslabšem slučaju nella migliore, nella peggiore delle ipotesi
    v slučaju slabega vremena in caso di maltempo
    skrajni slučaj caso limite
    (samo) za vsak slučaj grem še enkrat pogledat (zaradi popolne gotovosti) vado a ricontrollare per ogni eventualità
  • slučáj azar m ; casualidad f ; acaso m

    srečen slučaj feliz casualidad, feliz coincidencia f; (buena) suerte f; lance m de fortuna
    nesrečen slučaj triste casualidad, trágica coincidencia; mala suerte f
    nepričakovan slučaj caso; fortuito
    bil je gol slučaj ha sido una casualidad
    prepustiti slučaju dejar al azar, dejar al caso
    slučaj je hotel, da ... dió la casualidad que...
    slučaj je hotel, da je šel tam mimo quisó el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
  • slúh oído m ; sentido m del oído

    izguba sluha pérdida f del oído
    imeti oster sluh tener oído fino
    o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida
  • slútiti (-im) imperf.

    1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
    slutiti nevarnost intuire il pericolo
    slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

    2. sentire, immaginare, indovinare:
    samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

    3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
    v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia
  • slútnja premonition, presentiment, foreboding; anticipation; conjecture; inkling; surmise

    zla slútnja misgiving
    rahla slútnja inkling, pogovorno hunch
    imam zlo slútnjo I have an unhappy foreboding (ali premonition)
    imela je zlo slútnj, da... she had an unhappy premonition that...
  • smátrati to consider, to think, to regard, to judge, to believe, to deem, to view, to look upon (as)

    smátrati se to regard oneself (za as), to consider oneself, to deem oneself, to believe oneself
    smatram ga za poštenjaka I believe him to be an honest man
    smatrajo ga za pametnega človeka he is considered a clever man
    smátrati kaj za pravilno to deem something right
    ne smatram ga za kaj posebnega I would say he's no great shakes
    smatra se za zadostno it is deemed sufficient
    smatram, da je to moja dolžnost I deem (ali I feel, I hold) it my duty
    vedno sem te smatral za svojega najboljšega prijatelja I have always considered you my best friend
    smatram ga za zmožnega, da to stori I believe him able to do it (ali capable of doing it)
  • sméh risa f

    bučen smeh (krohot) carcajada f
    glasen smeh risa ruidosa; risotada f
    krčevit (nervozen) smeh risa convulsiva (nerviosa)
    posmehljiv, sardoničen smeh risa burlona, sardónica
    prisiljen smeh risa forzada (ali afectada), risa de dientes fuera, risa falsa, risa de conejo
    ni mi do smeha no estoy para reír, no estoy para risas
    bruhniti, planiti, bušiti v glasen smeh romper a reír a carcajadas, prorrumpir en carcajadas; echarse a reír; soltar la risa
    izzvati smeh provocar la risa
    gristi si ustnice, da ne bi bušili v smeh morderse los labios para no reír
    jokati od smeha llorar de risa
    ne se moči vzdržati od smeha no poder reprimir la risa
    pokati od smeha caerse (ali desternillarse) de risa, reventar (ali morirse) de risa
    spraviti v smeh hacer reír; mover a reír
    zvijati se od smeha retorcerse de risa, f troncharse de risa
  • smej|ati se (smejem se)

    1. lachen; glasno: hellauf lachen

    2. komu/čemu: (jemanden/etwas) auslachen, dobrodušno: sich amüsieren über
    |
    smejati se na ves glas aus vollem Halse lachen
    smejati se na vsa usta von einem Ohr bis zum anderen lachen
    smejati se v pest sich ins Fäustchen lachen
    začeti se smejati loslachen
    figurativno tu bi se še krave smejale da lachen die Hühner
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
    ti se lahko smeješ du hast gut lachen
  • smejáti se reír; reírse

    smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
    glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
    skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
    od srca smejati se reír a boca llena
    smejati se v solzah llorar de risa
    do solz smejati se reír llorando
    smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
    moram se (temu) smejati me da risa
    nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
    Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
    vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
    kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor