Franja

naglas¹ moški spol (-a …) der Akzent, die Betonung; znak: das Betonungszeichen; der -akzent, der -ton (besedni Wortakzent, glavni Hauptakzent, Starkton, stranski Nebenakzent, Nebenton, na besedni skupini Wortgruppenakzent, stavčni Satzakzent)
jakostni/dinamični naglas dynamischer Akzent, Druckakzent, Stärkeakzent
tonemski/muzikalični musikalischer Akzent, Tonhöhenakzent, tonaler Akzent
stalni naglas fester/gebundener Akzent
premični naglas freier/ungebundener Akzent
brez naglasa akzentfrei
s šibkim naglasom [schwachbetont] schwach betont

náglica (-e) f fretta, precipitazione, premura, furia; rapidità, prontezza:
delati brez naglice lavorare senza fretta
delati z mrzlično naglico lavorare con furia febbrile

najemnin|a ženski spol (-e …) die Miete (dnevna Tagesmiete, hišna Hausmiete, letna Jahresmiete, mesečna Monatsmiete, za dvorano Saalmiete, za lokal Ladenmiete, za stojnico Standmiete, oderuška Wuchermiete, orientacijska Vergleichsmiete, stroškovna Kostenmiete)
najemnina brez stroškov za ogrevanje Kaltmiete, kalte Miete
najemnina s stroški za ogrevanje Warmmiete
dohodek iz najemnine die Mieteinnahme
izguba najemnine der Mietverlust
predplačilo najemnine die Mietvorauszahlung
izpad najemnine der Mietausfall
zaostanek najemnine/neplačana najemnina der Mietrückstand
tabela običajnih najemnin der Mietspiegel
zvišanje najemnine die Mieterhöhung
brez najemnine mietfrei

nakáznica

denarna nakáznica money order, money-order form
poštna nakáznica postal order, postal draft
oblačilna nakáznica zgodovina clothing coupons pl
nakáznica za hotel voucher
brez nakáznice (v prosti prodaji) zgodovina coupon-free

nakít jewels pl, jewellery, ZDA jewelry

cenen nakít trinkets pl, brez nakíta unadorned
etui za nakít jewel case, jewel box
umeten nakít costume jewellery

nakríviti nàkrīvīm
I.
1. malo ukriviti: nakriviti palicu
2. pomakniti na stran: nakriviti kapu, šešir; sad mogu da nakrivim kapu ekspr. sedaj sem brez skrbi
3. nagniti: nakriviti glavu
II. nakriviti se
1. malo se ukriviti
2. nagniti se
3. skriviti se: nakriviti se u grču, u plaču, gnjevu
4. ekspr. opiti se

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

namén intention ženski spol , dessein moški spol , fin ženski spol , but moški spol , objet moški spol , vue ženski spol , visée ženski spol

brez slabega namena sans mauvaise intention, sans méchanceté, sans penser à mal
z namenom, da dans l'intention (ali le dessein, le but) de, en vue de
samo sebi namen fin en soi
skrit namen arrière-pensée ženski spol, dessein caché (ali secret, inavoué)
življenjski namen but de la vie (ali de l'existence)

namèn intention; purpose; end

v ta namèn for this purpose
v kakšen namèn? with what purpose, arhaično to what end?
z namènom, da... with the intention of (ali with a view to) (bi šli going)
namèn je jasen the intention is obvious
imeti namèn to plan, to intend
imeti skrite namène (žargon) to have something up one's sleeve
ustrezati namènu to answer the purpose
že nekaj dni imam namèn dati uro v popravilo I've been meaning to get my watch repaired for days
namèn posvečuje sredstva the end justifies (ali arhaično sanctifies) the means
nimam namèna, da bi vas žalil I have no wish to offend you
nimamo namèna, da bi odgovorili na to vprašanje we do not intend to answer (ali we have not the slightest intention of answering) this question
prišel sem z namènom, da bi govoril s teboj I came to have a word with you
rekel je to brez kakršnegakoli namèna he said that with no ulterior motive
ima najboljše namène he has the best intentions
ustrezati (služiti rabiti) namènu to answer (to serve) the purpose

namèn intención f ; fin m ; propósito m ; objeto m

v ta namen a ese fin
brez slabega namena sin mala intención
v miroljubne (dobrodelne) namene para fines pacíficos (benéficos)
z najboljšim namenom con la mejor intención
s trdnim namenom con la firme determinación
z namenom, da ... con la intención (ali el objeto ali el fin) de (nedoločnik)
imeti namen, da ... tener (la) intención de (nedoločnik)

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

napadena samostalnik
(napadena ženska) ▸ megtámadott [nő]
Med prerivanjem je napadena padla po tleh, lopov pa ji je ukradel torbico in pobegnil. ▸ A dulakodás során a megtámadott nő a földre esett, a rabló pedig ellopta a táskáját és elmenekült.
Napadena je torbico močno držala in tako glasno vpila, da se je napadalec ustrašil in pobegnil brez plena. ▸ A megtámadott nő szorosan tartotta a táskát, és olyan hangosan felkiáltott, hogy a támadó megijedt, és zsákmány nélkül elmenekült.

napak|a¹ ženski spol (-e …) der Fehler (tudi matematika); (pogrešek) die Fehlleistung; (deformacija) die Fehlbildung; -fehler (barvna Farbfehler, cenitvena Schätzungsfehler, glavna Hauptfehler, govorna Sprechfehler, Sprachfehler, lepotna Schönheitsfehler, merilna [Meßfehler] Messfehler, miselna Denkfehler, značajska Charakterfehler, pri knjiženju Buchungsfehler, pri risanju Zeichenfehler, pri vožnji Fahrfehler, v dokazovanju Beweisfehler, vida Augenfehler, Sehfehler, v leči Linsenfehler, v lomnosti Brechungsfehler, v materialu Materialfehler, Werkstofffehler, v obliki Formfehler, v prevodu Übersetzungsfehler, zaradi naglice Flüchtigkeitsfehler, pravopisna Rechtschreibungsfehler, Schreibfehler, prirojena Geburtsfehler, računska Rechenfehler, regulacijska Regelfehler, slovnična Grammatikfehler, srčna Herzfehler, tipkarska Tippfehler, tiskovna Druckfehler, vzgojna Erziehungsfehler)
pravo človeška napaka menschliches Versagen
… napak Fehler-
(analiza die Fehleranalyse, indikator die Fehleranzeige, iskanje die Fehlersuche, število die Fehlerzahl, vir die Fehlerquelle)
napaka za napako Fehler über Fehler
na napakah se učiti aus Fehlern lernen
brez napake fehlerfrei, makellos, mangelfrei
izračun napak die Fehlerrechnung
z napako fehlerhaft, mangelhaft

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

napáka faute ženski spol ; (pomota) erreur ženski spol ; (tehnika) défaut moški spol , vice moški spol ; (moralna) vice moški spol ; défectuosité ženski spol

brez napake sans faute(s), sans défaut(s)
govorna napaka défaut de prononciation
jezikovna napaka faute de langage, solécisme moški spol
računska napaka erreur (ali faute) de calcul
slovnična napaka faute de grammaire
tiskarska napaka faute d'impression, erratum moški spol, coquille ženski spol
gradbena napaka vice de construction
narediti napako faire (ali commettre) une faute, faillir, fauter

napáka falta f ; (pomota) error m , yerro m ; teh defecto m ; (moralna) vicio m ; (v značaju) defecto m

napaka v izgovarjavi vicio m de dicción (ali de articulación)
jezikovna napaka solecismo m
pravopisna (slovnična) napaka falta f de ortografía (gramatical)
računska napaka yerro m de cuenta
telesna napaka defecto físico
tiskarska napaka errata f, yerro m de imprenta
brez napake sin defecto, correcto
nihče ni brez napake todos tenemos nuestros defectos
napraviti napako cometer una falta, incurrir en un error
popraviti napako (pomoto) deshacer un yerro

napetost¹ [é] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Spannung (dotikovna Berührungsspannung, elektrodna Elektrodenspannung, enosmerna Gleichspannung, fazna Phasenspannung, izmenična Wechselspannung, izvirna Urspannung, krmilna Ansteuerspannung, kotve Ankerspannung, na sponkah Klemmspannung, Klemmenspannung, praznega teka Leerlaufspannung, v prevodni smeri [Durchlaßspannung] Durchlassspannung, nazivna Nennspannung, nizka Niederspannung, natezna Zugspannung, časovna sprememba die Spannungsrate, normirana Normspannung, notranja Eigenspannung, obratovalna Betriebsspannung, omrežna Netzspannung, pomožna Hilfsspannung, prebojna Durchschlagsspannung, prehodna povratna Einschwingspannung, preskusna Prüfspannung, primarna Primärspannung, visoka Hochspannung, stalna Dauerspannung, vžigna Zündspannung, natezna Zugspannung, strižna Scherspannung, tlačna Druckspannung, udarna Stoßspannung, vzdolžna Längsspannung, zadržna Stehspannung, zaporna Einsatzspannung, Sperrspannung)
površinska napetost fizika die Oberflächenspannung
tehnika napetost niti die Fadenspannung
zviševati napetost elektrika elektrisch aufladen
brez napetosti spannungsfrei, spannungslos
… napetosti Spannungs-
(indikator der Spannungsprüfer, koeficient der Spannungskoeffizient, padec Spannungsabfall, porazdelitev die Spannungsverteilung, polje das Spannungsfeld, regulator der Spannungsgleichhalter, stanje der Spannungszustand)
elektrika pod napetostjo spannungsführend, [stromführend] Strom führend

naplačilo samostalnik
1. (vnaprejšnje plačilo) ▸ előleg, foglalóNaročala sta blago pri tistih podjetjih, ki ga dobavljajo brez (večjih) naplačil. ▸ Olyan cégektől rendeltek árut, amelyek (nagy összegű) előleg nélkül szállítanak.
Po prvi svetovni vojni so plantažniki znova povečali delovno silo in z naplačili v gotovini najeli delavce iz visokogorskih skupnosti. ▸ Az első világháború után az ültetvényesek ismét növelték munkaerő-állományukat, és készpénzes előlegfizetéssel alkalmaztak munkásokat a magashegyi közösségekből.

2. pravo (del kupnine) ▸ foglaló
Podpisala sta predpogodbo in je tudi izročil naplačilo v višini 20 odstotkov vrednosti. ▸ Aláírták az előszerződést, és átadta a szerződéses érték 20 százalékának megfelelő foglalót.

napór esfuerzo m ; fatiga f

duševni (telesni) napor esfuerzo mental (físico)
po mnogih naporih a costa de muchos (ali grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
z največjim naporom en un esfuerzo supremo
brez napora sin esfuerzo
nobenega napora se ne bati no escatimar esfuerzos, no omitir esfuerzos