Franja

arma -ōrum, n (prim. gr.ἀραρίςκω in ἀρτύω stikam, spajam, ἄρμος stik, spah, člen, rama, ἄρμα voz, ἄρϑρον člen, ud, lat. armus, armentum, artus -ūs, artus 3, ars)

1. obrambno orožje, vojna oprava: armorum atque telorum portationes S. obrambnega in napadnega orožja, arma, tela, equi S., arma, tela, alia parari iubent L., velut tela atque arma T., arma his imperata: galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., tertia arma (= spolia) V.; arma induere Cu. z obrambnim orožjem se opraviti, indui armis V., in armis esse L. v orožju biti; pren. ščit: excident gladii, fluent arma de manibus Ci., fluitantia arma L., Lausum socii exanimem super arma ferebant V. na ščitu, apparent arma virum V., se in arma colligere V. s ščitom se zaslanjati, arma armis pulsare Cu., arma Aeneae describere Plin. iun.

2. sinekdoha orožje nasploh: officinae armorum N. orožarnice, armorum usus Cu., exercitatio armorum Vell., exercitationes armorum L. orožne vaje, exercitationes campestres equorum et armorum Suet., armorum et equitandi peritissimus Suet. v ravnanju z orožjem in jahanju; ἕν διὰ δυοῖν: arma virique L., Cu. ali viri armaque L. ali arma, viri L. oboroženi možje, oboroženci, arma virumque ferens V. oboroženega junaka, vi et armis S. ali vi atque armis C. ali vi ac per arma Suet. z oboroženo silo; naspr. sine armis N.; arma induere L., O., arma capere Ci., C. ali capessere V., arma sumere Ci. orožje dvigniti, arma sumere pro aliquo adversus aliquem L., arma ferre contra aliquem Vell., adversus (adv.) arma ferre N., arma gerere Ci., stare in armis Cu., Sen. tr. pod orožjem biti, arma tradere N., L., Suet., arma (de)ponere Ci., arma abicere Ci., confligere armis Ci., decernere, decertare armis Ci. ep., armis dimicare N., armis certare V., mori in armis V. z orožjem v roki; pren. orožje = branilo: spoliatus armis audaciae Ci., arma iudiciorum et legum Ci., prudentiae Ci., aptissima arma senectutis Ci., amico arma dedit H. nauke; preg.: armis et castris tentata res est Ci. na vse mogoče načine, contra borean ovis arma ministret O. nudi zavetišče, brani, arma quaerere V. na pripomočke misliti.

3. met.
a) dvig orožja, boj, bitka, vojna: auctor armorum Hirt., arma civilia Ci. ep., terrestria O., Galli inter ferrum et arma nati L., aderant, qui arma Vitellii bellumque affirmarent T., arma virumque cano V., arma dicere H., pacem huc fertis an arma? V., cedant arma togae Ci. vojna miru, silent leges inter arma Ci., res spectat ad arma Ci. ep., arma spectare et bellum L., ad arma! C., L. k orožju! = v boj! arma, arma! Sil., ad arma conclamare, concitare C., rem ad arma deducere C., ire ad arma Ci. ep. ali in arma S., in arma feror V. žene me v boj, me pater misit in arma V., compositis armis N. po končanem boju, arma Saturnini oppressa sunt Ci. upor, Graeciae arma movere Cu., arma mota adversus aliquem L., Romana arma movebantur L., arma inferre Italiae N. iti z vojsko nad Italijo, arma reffere V. obnoviti vojno, arma proferre longius ab urbe L.; pren.: leo arma movet V. se postavi v bran.
b) oborožena sila, vojna moč, vojska: Mezentius arma quae sibi conciliet V., Persarum et Spartanorum arma Cu., gens nondum arma Macedonum experta Cu., nulla iam publica arma, arma in Augustum cessere T.; od tod: neutra arma sequi O. ali nulla arma movere O. k nobeni vojskujoči se strani pristopiti, nepristranski ostati.
c) oboroženci, vojaki: fatalis machina plena armis V. (o trojanskem konju), auxiliaria arma O. pomožne čete, auxilia leviorum armorum L. lahko oboroženih vojakov, arma Romana liberare L., vallum armis ambire T., Hispanias armis non ita redundare T.

4. pren. orodje, oprava, priprava, oprema: repente lintribus in eam insulam materiem, calcem, caementa, arma convexit Ci., quae sint agrestibus arma V., Cerealia arma V. orodje za peko kruha, pekarske naprave, Aeneas paribus accingitur armis V. z drvnico, remigium supplet, socios simul instruit armis V. z vesli, colligere arma (navis) V. jadra spenjati, navis spoliata armis V. brez krmila, arma operis sui O., humeris arma parata suis O. (o perutih), equestria arma L., O. oprava za ježo, konjska oprema, arma venatoria Sen. ph. lovska oprava, tondentis arma capillis Mart. orodje za striženje las.

Opomba: Sinkop. gen. pl. armûm: Pac. ap. Ci., Acc. ap. Non. (to obliko graja Ci.).

armada samostalnik
1. (vojska) ▸ hadsereg, haderőPovezane iztočnice: ekspedicijska armada, španska armada

2. (velika skupina) ▸ seregBil je poročen, po vsej Angliji pa je vzdrževal še armado ljubic. ▸ Noha nős ember volt, Anglia-szerte szeretők tucatjait tartotta fenn.

armātūra -ae, f(armāre)

1. vrsta oborožitve, oborožitev, orožje: Deiotarus habet cohortes nostrā armaturā Ci. ep. po naše oborožene, Numidae levis armaturae C. lahko oboroženi, studium armaturae Threcum Suet. za borce (gladiatorje) s traškim orožjem.

2. met. oboroženci: N., Cu. idr., haec armatura (sc. Cretenses) L., arm. varia peditatūs et equitatūs Ci. ep., levis armatura L. lahko oboroženi vojaki, pešaki, nostrae sunt legiones, nostra levis armatura, noster equitatus Ci., gravis armatura Veg. težko oboroženi vojaki, pešaki; pl. leves armaturae Amm.

3. (v pozni lat.)
a) težko oborožena telesna straža: armaturarum tribunus, rector Amm.; potem nasploh oborožena sila, vojaška moč: Amm., Veg.
b) (=arma) orožje: armaturam dare Val. Max., armaturam accipere, induere armaturam dei Vulg.
c) orožna (bojna) vaja, taktične vaje, taktika: Veg., armaturae scientia, artium armaturae... scientissimus Amm.; met. taktično izvežbane čete: Veg.

arme [arm] féminin orožje; vrsta, rod vojske; puška; pluriel grb

par les armes z orožjem, s silo
arme à double tranchant dvorezno orožje
arme antiaérienne, antichar, automatique protiletalsko, protitankovsko, avtomatsko orožje
armes atomiques, nucléaires atomsko orožje
arme blanche, muette hladno orožje
arme à feu, défensive, offensive strelno, obrambno, napadalno orožje
arme à tir rapide hitrostrelno orožje
carrière féminin, métier masculin d'armes vojaška kariera, poklic
compagnons, frères d'armes vojni tovariši
fait masculin d'armes junaško dejanje
maître masculin d'armes učitelj mečevanja
le peuple en armes za boj pripravljeno ljudstvo
place féminin d'armes prostor za (vojaške) parade
port masculin d'armes orožni list
prise féminin d'armes vojaška parada, svečan vojaški zbor
suspension féminin d'armes ustavitev sovražnosti
vaisselle féminin aux armes d'un prince namizna posoda s knežjim grbom
braquer, pointer, diriger une arme nameriti, usmeriti orožje (vers proti, na)
déposer, rendre les armes položiti orožje, vdati se
être sous les armes biti pod orožjem; služiti vojsko
faire ses premières armes biti prvič v boju, figuré začeti svojo kariero
faire, tirer des armes boriti se
mettre bas les armes ustaviti sovražnosti
(populaire) passer l'arme à gauche (figuré) umreti
passer un prisonnier par les armes ustreliti ujetnika
porter les armes contre son propre pays vojskovati se proti lastni deželi
prendre les armes prijeti za orožje, pripraviti se za boj
présenter les armes (militaire) (po predpisih) pozdraviti z orožjem
régler un différend par les armes z orožjem urediti spor
dans quelle arme sert-il? v katerem rodu vojske služi?
faire tomber les armes des mains de quelqu'un komu orožje iz rok izbiti, figuré ukloniti ga, pomiriti ga
tourner les armes contre quelqu'un obrniti orožje proti komu (svojemu zavezniku ali prijatelju)
reposez armes! puško k nogi!
arme sur l'épaule droite! puško na desno ramo!
en venir aux armes pričeti vojno

armiger -gera -gerum (arma in gerere)

1. orožjenosen, oborožen: corpus Acc. in Ci. ep., equus Pr., deus (= Mars), cohors Sil., inter cives armigera dissensio Vitr.

2. orožjeroden = oborožence rodeč: sulcus Pr. ali arvum Cl. (o kolhidskem polju; prim. armifer 2). — Od tod subst.

1. armiger -gerī, m
a) orožjenosec (= ki nosi orožje komu drugemu), oproda: Pl., Ap., regis O., Achillis V., hic Dardanio Anchisae armiger ante fuit V., obtruncato prius armigero L., armiger Iovis V., O. ali fulvus tonantis armiger Cl. strelonosni orel; atrib.: servus armiger Pl.; pesn.: armiger hac magni patet Hectoris Stat. Mizensko predgorje (Misēnum, imenovano po Hektorjevem oprodi Mizenu); pren.: armiger Catilinae Ci. oproda = pomagač.
b) pl. armigerī -ōrum, m α) oboroženci, kopjaniki: cum paucis armigeris in tabernaculum venit Cu. β) telesni stražarji, telesna, dvorna straža (ὑπασπισταί): ipse cum armigeris... processit Cu., in regiam coëunt... ex armigeris... Perdiccas et Leonnatus Cu.

2. (redko) armigera -ae, f orožjenosilka, oboroženka: (Diana) nympharum tradidit uni armigerae iaculum O., armigera Iovis Plin., aquila, quae ob hoc armigera huius teli (= fulminis) fingitur Plin.

armillum -ī, n (armus) naramna vinska posoda, naramni vinski vrček: Varr. ap. Non., P. F. Od tod preg.: ad armillum redire ali reverti Ap. zopet stare (namreč zvijače) uganjati, zopet po starem živeti; elipt.: hinc a me ilicet anus rursum ad armillum Luc. ap. Non.

Arminius -iī, m Arminij, heruskovski knez: Vell. Fl., liberator haud dubie Germaniae T. (ker je l.9 po Kr. v Tevtoburškem gozdu porazil Kvintilija Vara).

Arnobius -iī, m Arnobij: Arnobius Afer Arnobij Afer (Afričan) iz Sike v Afriki, eden prvih in najznamenitejših piscev krščanske cerkve, umrl okoli l.330 po Kr.: Hier.

arō -āre -āvī -ātum (prim. lat. arvus, arvum, gr. ἀρόω = arō, ἄροτρον = arātrum)

1. orati, plužiti: ratio arandi Ci., arare singulis iugis Ci., nudus ara, sere nudus V., bubus arare V., ducit remos, ubi nuper ararat O., bos est enectus arando H., arare tauris Hyg. (stari Rimljani so orali večinoma z biki); trans. orati, obdelovati zemljo: agrum Ca., Ci., O., campum O., terram Varr., Ci., O., Capuam V.; preg.: fundum alienum arat, incultum familiarem deserit Pl. briga se za tuje reči, svoje zanemarja, non profecturis litora bubus aras O. zastonj se trudiš (prim. nec sinet ille tuos litus arare boves O.); kavzativno (o zemljiških posestnikih, zlasti o najemnikih državnih zemljišč) orati, obdelovati da(ja)ti, obdel(ov)ati: non opinor quemquam minus esse professum, quam quantum arasset Ci., quae homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. vse človekovo oranje, plutje, zidanje je odvisno od človeške vrline, arat Falerni mille iugera H.; s proleptičnim obj. priora(va)ti (si): quidquid arat impiger Apulus H.; abs. s poljedelstvom se ukvarjati, od poljedelstva živeti: arant totā fere Siciliā Centuripini Ci., cives Romani, qui arant in Sicilia (= najemniki državnih zemljišč) Ci., araret, navigaret Vop.

2. pren. (pre)brazditi, (pre)grebsti: osse campum cereum Tit. fr., cerā sulcos Prud. vosek brazdati, v vosek brazde delati, incipit alloquiis fera pectora cultor arare Ven. obdelovati; (o grbah, vrapah) (z)grbiti, (z)grbančiti, (z)vrapati, (z)gubati: venient rugae, quae tibi corpus arent O., frontem obscenam rugis arat V., arata rugis fronte Hier.; (o vodi) prepluti: vastum maris aequor (tibi) arandum V., latum... aequor aro O. plovem po... morju, ille... non nisi vicinas tutus ararit aquas O.; (v sramotilnem pomenu) zadnjico pregrebati komu: pueros Pl.

arpenter [arpɑ̃te] verbe transitif (iz)meriti; zakoličiti; figuré premeriti z velikimi koraki, sem in tja hoditi

arpenter la chambre, le trottoir sem in tja hoditi po sobi, po pločniku

Arpī -ōrum, m Arpi, mesto v Apuliji, po bajki ga je ustanovil Diomed iz Argov in ga poimenoval Ἄργος ῖππιον, iz česar naj bi nastalo starejše ime Argyrippa (ali pesn. Argyripa: V., Sil.) -ae, f Argiripa, in pozneje Arpī: Ci. ep., L. idr. — Od tod adj.

1. Arpīnus 3 arpski, iz Arpov: Varr., L.; subst. Arpīnī -ōrum, m Arpovci, preb. Arpov: L.

2. Arpānus 3 = Arpīnus 3: Front.; subst. Arpānī -ōrum, m = Arpīnī: Plin.

arreglo moški spol pravilo, vodilo; določba; poravnava; obračun; nravnost; divji zakon

con arreglo a po, v smislu, ustrezno
la cosa no tiene arreglo temu ni pomoči

arrêt [arɛ] masculin ustavitev, postanek, postajališče; odlok, sodba; motnja, zastoj (poslov); aretacija; pluriel, militaire zapor

arrêt d'autobus avtobusno postajališče
arrêt de circulation zastoj v cestnem prometu
arrêt du cœur srčna kap
arrêt du Conseil d'Etat odlok Državnega sveta
arrêt facultatif postanek (avtobusa) po potrebi
arrêt de fonctionnement motnja v obratovanju
arrêt momentané! trenutno ne deluje!
arrêt de mort smrtna obsodba
arrêt de travail, des hostilités, des pourparlers ustavitev dela, sovražnosti, pogajanj
le taxi est à l'arrêt derrière l'église taksi stoji, ima postajališče za cerkvijo
faire plusieurs arrêts napraviti več postankov
il pleut sans arrêt kar naprej dežuje
le tribunal a rendu son arrêt sodišče je izreklo svojo sodbo
rester, tomber en arrêt devant quelque chose obstati (od začudenja) pred čim
chien masculin d'arrêt (pes) ptičar
maison féminin d'arrêt ječa, zapor
mandat masculin d'arrêt tiralica, zaporno povelje
cale féminin, sabot masculin d'arrêt cokla
(point masculin d')arrêt postajališče
signal masculin d'arrêt signal za ustavitev
temps masculin d'arrêt čas mirovanja, pavza
tir masculin d'arrêt zaporni ogenj

Arrētium -iī, n Arecij, eno izmed 12 starih mest etruščanske zveze z vinorodno in žitorodno zemljo, znamenito po umetniški obrti (izdelovanje orožja, lončarstvo, opečne stavbe), Mecenatovo rojstno mesto (zdaj Arezzo): Ci., C., L. idr. Od tod adj. Arrētīnus 3 arecijski, iz Arecija: ager S., Tib., mulier, coloni Ci., praedium N., testae, vasa Macr., laser Augustus ap. Macr. (šalj. o Mecenatu); subst. Arrētīnī -ōrum, m Aretčani, preb. Arecija: Ci., Plin.

Arrhidaeus, Arridaeus, Āridaeus -ī, m (Ἀῤῥιδαῖος) Aridaj, nezakonski sin Filipa II. in plesalke Filine (Φιλίννη) iz Larise, po smrti Aleksandra Vel. je postal, dasi bebec, mak. kralj, in se poročil z Evridiko; l.317 je bil usmrčen po Olimpijadini zaroti: Cu., Sen. ph., Iust.

Arrius 3 Arij(ev), ime rimskega rodu,

1. Q. Arrius Kvint Arij, pravnik in govornik, pretor l.72, v suženjski vojni poražen od Spartaka; kot bogat homo novus je l.59 pripravil sijajno „sedmino“ na čast svojemu očetu: Ci., H. (ki označuje njegove sinove za ožrljivce — parazite).

2. Arrius Varus Arij Var, vojskovodja v Vespazijanovem času: T.

3. Arria Arija, blaga žena Peta Trazeje (Paetus Thrasea), ki je l.42 po Kr. spodbujala svojega moža k samomoru: T.

arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

arriver à cheval prijahati
arriver en voiture pripeljati se
arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
arriver en courant priteči
il arrive que ... zgodi se, da ...
cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
arriver à échéance zapasti (o menici)
arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
arriver à ses fins doseči svoj cilj
cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
arriver à bon port dospeti nepoškodovan
arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
n'arriver à rien nikamor ne priti
j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

ars -artis, f (prim. lat. arma, iners, sollers, gr. ἄρτιος pripraven, primeren)

I. pri čem rabljena umetnost =

1. prirojena ali pridobljena umetelnost, spretnost, (pri)ročnost, izurjenost: opus est vel arte vel diligentiā Ci., superaturum omnes in ceteris artibus N. v... umetnosti, v... znanju, aucta arte quadam nec abnuendi tale quicquam nec palam affirmandi L., arte canere O. ali arte laboratae vestes V. spretno, umetelno, si quid artis in medicis est Cu. če so zdravniki kaj spretni, exercitatio artem paravit, ars decorem T.

2. met. (nižja) umetnost, rokodelstvo, obrt: L., O. idr., ars humilis ali sordida, artes sordidiores Ci., artes, quarum omne opus est in faciendo et agendo Ci., omitto hasce artes vulgares: coquos, pistores, lecticarios Ci., minimeque artes eae probandae, quae ministrae sunt voluptatum: cetarii, lanii, coqui, fartores, piscatores, ut ait Terentius Ci., ars gubernandi Ci., Q. ali gubernatoris Ci., Palladis ars V. stavbarstvo, tesarstvo, ars ludicra Q., artes ludicrae Sen. ph. (gledališko umetnost so Rimljani prištevali k nižjim umetnostim), artem facticare Ci. ali exercere H., profiteri captandorum testamentorum artem Sen. ph. obrtniško se ukvarjati z lovom na dediščino, profiteri artem tesserariam Amm. s kockanjem se preživljati.

II.

1. po določenih pravilih urejena umetnost; vednost (veda), znanost: Zeno censet artis maxime proprium esse creare et gignere Ci., artium aliud eius modi genus est, ut tantummodo animo rem cernat, aliud, ut moliatur aliquid et faciat Ci., artes ingenuae Ci. ep., O. ali liberales Ci. umetnosti „svobodnjakov“, „svobodne“ ali „lepe“ umetnosti, professio honestarum artium Cu. pečanje s..., ars Roscii Ci., ars fingendi Ci. kiparstvo, Victoriae summa arte perfectae Ci. kaj umetelno, hydriae eadem arte perfectae Ci. prav tako umetelno, poëtae ingenium arte sua expressit Ci., do Graecis litteras, do multarum artium disciplinam Ci., artis scriptor Corn.; studia (poklicne zvrsti) atque artes Ci. znanosti, artes studiorum liberalium Ci. za svobodne poklice potrebno znanje, ars imperatoris et oratoris boni Ci., ars bene disserendi Ci. dialektika, ars dicendi Ci., Q., ars oratoria Ci., ars eloquentiae Q., ars rhetorica Q., ars grammatica Plin., musica ars Plin. glasba (pri Ter. pesništvo), ars medendi O., Plin. = ars Apollinea O. = ars medicina Varr., Hyg. = ars medentium Stat. zdravilstvo, zdravništvo, medicina, artes medicae O., artes urbanae L. pravništvo in zgovornost, belli artes L., ars armorum Q., ars militaris T., ars imperatoria Q., tamquam eaedem militares (= militum) et imperatoriae artes essent L., morsus arte levabat V. s čaranjem, disciplinae et artes Ci. praktični in teoretični pouk, tako tudi: artes atque doctrina Ci.

2. met.
a) pravila, na katerih sloni kaka umetnost ali znanost = teorija: res mihi videtur facultate (v praksi) praeclara, arte (v teoriji) mediocris Ci., non omnia, quae loquimur, mihi videntur ad artem et praecepta revocanda Ci. teoretična pravila = praecepta atque artes Q., ex arte dicere, scribere Ci. po pravilih umetnosti; iudicium si arte caret H. umetnostne teorije, čuta, razuma za umetnost, artes, quae traduntur Q. podana pravila umetnosti; teoretično znanje: in quo (orator) adiungat artem Ci., sine ulla arte aut ratione, quae sint in artibus recta ac prava, diiudicant Ci.; pl. artes = teoretični nauki: ab iis artibus, quibus aetas puerilis ad humanitatem informari solet Ci.; sg. ars = učni sestav: rem arte comprehendere Ci. v učni sestav spraviti, earum rerum, quae quasi in arte traduntur, inscientia Ci.; učbenik, učna knjiga, zlasti govorniški učbenik, retorika (knjiga): Q., rhetorum artes, artes oratoriae Ci., hoc ex antiquis artibus elegit Ci., artem scindes Theodori Iuv.; slovnica: slovničarji; pri poznejših slovničarjih ars = slovniška veda.
b) umetn(išk)o delo, umetnina, umotvor: me quidem ipsae illae nostrae Athenae non iam operibus magnificis exquisitisque antiquorum artibus delectant Ci., artes, quas Parrhasius protulit H., aeraque et artes suspice H.; pl. pesn. o eni umetnini: clipeum efferri iussit, Didymaonis artīs V.
c) umetniška vrednost: in eo candelabro ars certare videtur cum copia Ci., tripodes pondere et arte pares O., pretiosae artis vasa Cu.
č) pooseb. le v pl. Artes boginje umetnosti, Muze: Mnemosyne Iovi... Artium peperit chorum Ph.

III. pren.

1. (nravno) svojstvo, lastnost, vedenje, obnašanje, ravnanje, navada: multae sunt artes eximiae Ci., homo praeditus optimis moribus artibusque Ci., non bellandi virtus solum, sed multae aliae artes Ci., bonae artes S., T. dobre, hvalevredne lastnosti, hac arte Pollux arces attigit igneas H. s to lastnostjo = z vztrajnostjo, ingenii dotes vel animi artes Cu., antiquae artes tuae Pl. tvoje nekdanje življenje in ravnanje, illud, quod cecidit, arte corrigas Ter. z modrim ravnanjem, mea ars Ter. moja marljivost, delavnost, malae artes S. slabe navade, artibus bonis malisque mixtus T. iz kreposti in pregreh; pl. artes sredstva, pot(a), način(i): artes nocendi V., quaesitae nocent artes V. prisiljena umetelna sredstva, imperium facile his artibus retinetur, quibus initio partum est S., bonae artes T. hvalevredna sredstva; zvijače, zvijačnosti, lokavščine, lokavosti, spletke, prevare: capti eadem arte sunt, qua ceperant Fabios L., non bello aperto, sed suis artibus, fraude et insidiis est circumventus L., arte eludere libertatem populi Romani L., ludere arte virum O., at Cytherea novas artes, nova pectore versat consilia V., ignari scelerum tantorum artisque Pelasgae V., peritissimus artium belli Cu., fraudes innectere ponto antiqua parat arte Lucan., summis artibus pellicere aliquem ad aliquid Suet.

2. izumetničenost, prisiljenost, umetna vzgoja (dreves): in quascumque volet artīs... sequentur V., plausus tunc arte carebat O. je bilo neprisiljeno.

Arsacēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρσάκης) Arzak, partsko kraljevsko ime. Poseb. znan je bil Arzak I., ustanovitelj partskega kraljestva (l.256) in začetnik partske vladarske rodovine: Ci. ep., S. fr., Iust., Amm.; enega od njegovih naslednikov (ok. l.35 po Kr.) omenja T. (Annal. VI, 31). — Od tod patronim Arsacidēs -ae, m (Ἀρσακίδης) Arzakid, Arzakov potomec ali naslednik: Iust., Amm.; nav. v pl. Arsacidae -ārum in -dûm, m Arzakidi, 31 partskih kraljev v obdobju od l.256 pr. Kr. do l.226 po Kr.; Lucan., T.; pesn. = Parti nasploh: Lucan., Sil.

2. adj. Arsacius 3 Arzakov, pesn. partski: aula Mart., os Cl., domūs Sid.