Franja

bárva (lastnost) couleur ženski spol ; teinte ženski spol

osnovna barva couleur primaire (ali primitive, simple)
izbrati barve assortir les couleurs
barva obraza teint moški spol; (sredstvo) couleur ženski spol; (za blago) teinture
vodna barva aquarelle ženski spol, détrempe ženski spol, gouache ženski spol
oljnata barva couleur à l'huile
slikati z oljno barvo peindre à l'huile, faire de la peinture à l'huile
spektralne barve couleurs du spectre
tiskarska barva encre ženski spol d'imprimerie
barva zvoka timbre moški spol (d'une voix, d'un instrument)

bárva color m (f) ; (snov) colorante m , pintura f ; (za blago, lase) tinta f ; (pri kartah) palo m

akvarelna (anilinska, oljnata, pastelna, tempera, vodna barva) color de acuarela (de anilina, al óleo ali barniz, a pastel, al temple, de aguada)
slep za barve acromatóptico, daltoniano
slepota za barve acromatopsia f
spekralne barve colores espectrales
spremeniti barvo cambiar de color
spreminjal je barve (od razburjenja itd.) un color se le iba y otro se le venía
videti vse v rožnati barvi verlo todo de color de rosa

bárven coloré, de couleur

barvni film, diapozitiv film moški spol, diapositive ženski spol en couleurs
barvni lesorez gravure ženski spol sur bois en couleurs
barvna lestvica, skala échelle ženski spol (ali gamme ženski spol) de couleurs
barvno sredstvo colorant moški spol, agent moški spol de coloration, (za tekstil, lase) teinture ženski spol
barvni svinčnik crayon de couleur
barvna televizija télévision ženski spol en couleur(s)
barvni tisk impression ženski spol en couleurs, chromotyp(ograph)ie ženski spol
barvni ton teinte ženski spol, ton moški spol, tonalité ženski spol, coloris moški spol, nuance ženski spol

barvítost coloris moški spol , somptuosité ženski spol de couleurs

barvitost sloga, barvitost stila style moški spol fleuri (ali coloré, orné)

barvna terapija stalna zveza
(tehnika zdravljenja ali sproščanja) ▸ színterápia

bas² [bɑ] masculin spodnji del; vznožje; figuré nizkotnost; (dolga) nogavica

bas de l'eau oseka
bas de dame ženska nogavica
bas court, demi- bas kratka nogavica, dokolenka
bas de laine volnena nogavica, figuré prihranki
bas sans couture brezšivna nogavica
une paire de bas par nogavic
bas (de) nylon najlonka
bas de casse (typographie) male črke
de bas en haut od spodaj navzgor; kvišku
au bas de ob, na vznožju
au bas de la page na spodnjem delu, na koncu strani
du (ali de) haut en bas od zgoraj navzdol, figuré zviška
aller de bas en haut iti od spodaj navzgor
aller comme un bas de soie (figuré) prilegati se, biti kot ulit
mettre (enfiler), enlever (ôter, retirer) ses bas obleči, sleči nogavice
remailler, repriser des bas pobrati zanke pri nogavicah, zakrpati nogavice
une maille de mon bas a filé zanka se mi je spustila na nogavici

básati

basati v meter in (ali dentro de); llenar; (puško) cargar

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

bāsium -iī, n (najbrž osk.-umbr. ali kelt.) poljub: Petr., basia iactare Ph., Iuv. z roko poljube nuditi, basia multa basiare Cat.

basket¹ [bá:skit ameriško bǽskit] samostalnik
koš, košara; posoda

as blind as a basket čisto slep
to put (ali have) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to be left in the basket ne biti izbran
the pick of the basket najboljši
to give the basket zavrniti
ameriško, hudomušno like a basket of chips zelo ljubko, zelo prijetno

basterna -ae, f (izpos. iz βαστάζω ali sor. z bastum) krog in krog pokrita nosilnica za gospe, ki sta jo na prečnih drogovih nosili muli: Lamp., Pall., Amm., Hier.

bat² [bæt] samostalnik
palica za kriket, baseball ipd., lopar; gorjača, krepelce; igrač, odbijalec (kriketa)

off one's own bat samostojen; na lastno odgovornost; brez tuje pomoči
at a rare (ali good) bat zelo urno, hitro
right off the bat nemudoma, takoj
ameriško to come to bat spoprijeti se s težko nalogo, lotiti se hudega problema
a good bat dober igralec kriketa
to be on the bat biti na vrsti za udarec
to be at bat figurativno biti pri krmilu, imeti oblast

bataljón batallón m

komandant bataljona comandante m (ali jefe m) de batallón

bateríja batterie ženski spol

električna baterija batterie électrique, pile ženski spol sèche; (avto) accu(mulateur) moški spol
protiletalska baterija batterie antiaérienne, batterie de D.C.A.
obalna baterija batterie côtière
oklopna baterija batterie blindée (cuirassée)
baterija steklenic rangée ženski spol (ali régiment moški spol) de bouteilles
žepna baterija lampe ženski spol de poche

bateuler, euse [-tlœr, ɥz] masculin, féminin; (vieilli)

bateuler de foire akrobatski ali slepilni glumač na sejmu

bath¹ [ba:ɵ ameriško bæɵ] samostalnik
kopel; kad
kemija pranje; kopališče
množina zdravilišče

to have (ali take) a bath kopati se (v kopalnici)
hip bath sedežna kopel
bath of blood pokol
shower bath prha(nje)
steam (ali Turkish, vapour) bath parna kopel
sun bath sončenje

bâtiment [bɑtimɑ̃] masculin stavba, poslopje, zgradba; stavbeništvo, gradbeništvo; marine velika ladja

bâtiment de l'administration upravno poslopje
bâtiment frigorifique hladilniška ladja
bâtiment de guerre, marchand vojna, trgovska ladja
bâtiment industriel tovarniško poslopje ali zgradba
bâtiment des machines zgradba za stroje, strojnica
corps masculin de bâtiment glavno poslopje
entreprise féminin de bâtiment stavbno podjetje
ouvrier masculin du bâtiment gradbeni delavec
industrie féminin de bâtiment stavbeništvo, gradbeništvo
construire (édifier), entretenir un bâtiment zgraditi, vzdrževati zgradbo

bátina (palica) stick; cudgel; bludgeon

dobil je poštene bátine (udarce s palico) he got a sound thrashing, (vojaška ali mornarska kazen) he ran the gauntlet

batioca -ae, f (gr. βατιακή) velika zlata ali srebrna čaša, kupa, dukelj: Pl. (eni pišejo abl. pl. batiacis, drugi pa batiochis), Arn. — Soobl. batiola -ae, f: Pl.

battere

A) v. tr. (pres. batto)

1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

B) v. intr.

1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt