Franja

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

uíti s'échapper, s'enfuir, s'évader, se sauver ; (tekočina) déborder

uiti nevarnosti échapper à un danger
srečno uiti l'échapper belle
človek bi kar ušel! (figurativno) c'est à n'y pas tenir!, c'est à se sauver!, c'est insupportable
zanka ji je ušla elle a laissé tomber (ali échapper) une maille
nihče ne uide svoji usodi on ne peut fuir sa destinée

újcati újčkati to dandle (otroka a child)

újcati, újčkati otroka na kolenih to dandle a child on one's knees

ukázati, ukazováti ordenar; mandar; disponer, decretar

kakor ukazujete como usted mande
on mi ne bo ukazoval no admito órdenes de él

ukvárjati se to occupy oneself (z with), to be occupied (z with); to be engaged (z in, on); to employ oneself, to be employed (in doing something); to be busy (in, at, with); to work (at); to go in for, to take up, to study; to take an interest (in); to be involved (in); to be concerned (z with)

ne ukvarja se kaj prida s svojimi otroki he takes little interest in his children
ukvárjati se malo z glasbo to be quite interested in music
ne ukvarjam se s politiko I do not concern myself with politics, pogovorno I don't get involved in politics
on se ukvarja s preveč stvarmi (figurativno) he has too many irons in the fire
s tem problemom sem se mnogo ukvarjal I have given a lot of thought to this question
ukvárjati se s problemi kriminala to take an interest in criminological problems
on se ukvarja izključno samó z nemščino he is fully occupied with his German
s takimi posli se ne ukvarjam I do not concern myself with such matters

úlica street, (ozka, majhna) lane, alley

na úlici in the street, ZDA on the street
glavna úlica main street, high street
enosmerna úlica one-way street
stranska úlica side street
čez úlico across the street
slepa úlica cul-de-sac, street with a dead end, dead-end street, figurativno blind alley, dead end
tlakovana, asfaltirana úlica paved, asphalted street
živahna úlica busy (ali crowded) street
človek z úlice the man in the street, man on the Clapham omnibus
prodaja na úlici street sale
seznam úlic street directory
čiščenje úlic street cleaning, scavenging
soba gleda na úlico the room faces the street
za parkiranje prepovedana úlica no-parking street
v kateri úlici stanujete? which street do you live in?
postaviti na úlico (na cesto) to turn out, to put out (in the street)
za promet zaprta úlica! street (ali road) closed for traffic!

ultimately [ʌ́ltimitli] prislov
končno, konec koncev

he ultimately accepted it končno je (on) to sprejel

uméti (úmem) to know (how to...); to be skilled (in), to be versed (in); to understand; to manage; to contrive; to be able

on ume brati hieroglife he is versed in the reading of hieroglyphs, he can read hieroglyphs

umréti to die, to pass away; to expire; to decease; to depart this life; to give up the ghost; to yield up one's breath, to breathe one's last; to close one's eyes; žargon to bite the dust; žargon to pop off, to kick the bucket, to push up the daisies; (evfemistično) to go West, to go the way of all flesh, to go to one's long rest

umréti naravne smrti to die a natural death, to die in one's bed
nasilne smrti umréti to die a violent death, to die with one's boots on, to die by violence
umréti na grmadi zgodovina to die at the stake
umréti na morišču to die on the scaffold
umréti za jetiko to die of consumption
umréti od lakote to die of hunger
umréti od mraza to die of cold
umréti za rakom to die of cancer
umréti bedne smrti to die like a dog (ali the death of a dog)
umréti v bedi to die destitute (ali a pauper)
umréti od žalosti to die of grief
umréti od lastne roke to die by one's own hand
umréti sredi (aktivnega) dela to die in harness, to die in the shafts
umréti junaške smrti to die a hero (ali a hero's death)
hrabro umréti to die game (to the end)
umréti od strahu to die of fright
umrl je v najboljših letih he was taken in the prime of life
mislil sem, da bom umrl od smeha I thought I would die laughing
naj umrem, če je to res! I'll stake my life it isn't true (ali there isn't a word of truth in it)!
umrl je kot berač he died a beggar
naj na mestu umrem, če... I'll be damned if...

un, 'un [ən, ʌn] zaimek pogovorno
(= one) neki, en

he's a good un (= a good fellow) on je dober dečko
that's a good un to je dober dovtip

unattached [ʌnətǽčt] pridevnik
nepritrjen (to na)
nepričvrščen
vojska postavljen na razpoloženje, detaširan
univerza zunanji, ekstern, ki ne pripada nobenemu kolidžu; nevezan, neorganiziran, neodvisen
pravno nezasežen, nezaplenjen
zastarelo neprijet, nearetiran

to place on the unattached list dati na razpoloženje

unattended [ʌnəténdid] pridevnik
nespremljan, brez spremstva; nepreskrbljen, zanemarjen

he is unattended to on je (postaja) zanemarjen

uncus¹ -ī, m (indoev. kor. *ang- upogibati, kriviti; prim. skr. añcati (on) upogiba, ankáḥ kavelj, gr. ἄγκος zaliv, dolina, ἀγκών komolec, zgib, ἀγκύλη zgib, jermen, zanka, ὄγκος kavelj, ἄγκῡρα = lat. ancora, lat. ancus, angulus, ānus, ānulus, stvnem. ango, angul = nem. Angel) kavelj, kljuka, skoba, spojka, penja, spona, zapona: Ca., Col. idr., asseres ferreo unco praefixi L.; occ.
a) kavelj ali kavljat drog, s katerim so vlačili trupla usmrčenih hudodelcev po cestah: Suet., uncus impactus est fugitivo Ci., cadavera quoque trahens uncus Sen. ph.; od tod pren.: (sc. necessitati) nec severus uncus abest H., bene cum decusseris uncum Pr. kadar (če) si se rešil enega zla, če si se srečno izognil eni nevarnosti.
b) kavelj kot kirurško orodje: Cels.
c) pesn. sidro, starejše maček: has inter lacrimas legitur piger uncus herenis Val. Fl.

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

understanding [ʌndəstǽndiŋ]

1. samostalnik
razumevanje, razum, inteligenca, intelekt, duh; sporazum, dogovor, pogodba; pogoj; zláganje, harmonija
množina, sleng obutev; noge

on the understanding that... s pogojem, da...
a secret understanding tajen dogovor (sporazum)
to come to an understanding with s.o. sporazumeti se s kom
he has an excellent understanding on je zelo inteligenten
it requires a man of no mean understanding tu je potreben človek z več kot povprečno (navadno) inteligenco

2. pridevnik
razumeven, uvideven, inteligenten, pameten

undone [ʌndʌ́n]

1. pretekli deležnik od to undo

2. pridevnik
nenarejen, neopravljen, nedovršen; zanemarjen; izgubljen, uničen

he left his work undone pustil je svoje delo nedokončano
to leave nothing undone ničesar ne opustiti, vse (možno) napraviti
if he hears of it, I am undone če on izve o tem, sem izgubljen

unequal [aní:kwəl] pridevnik (unequally prislov)
neenak, neprimeren, nedorastel (to s.th. čemu)
nezadosten; nesorazmeren; nepravičen, nefair, pristranski; lih (število)

an unequal fight neenak boj
he is unequal to the task on ni kos nalogi

uneven [ʌní:vn] pridevnik (unevenly prislov)
neraven; negladek (tla); neparen, lih (število); neenak, neenoličen; spremenljiv, muhast, nestanoviten; poševen, nevzporeden

he has an uneven temper on je muhaste narave

ungō in unguō -ere, ūnxī, ūnctum (prim. skr. anákti (on) mazili, añjanam, añjiḥ mazilo, umbr. umen = unguen, umtu = unguito, stvnem. ancho = nem. Anke surovo maslo)

1. (po)maziliti, (na)maziliti, (po)mazati, (na)mazati, (na)mastiti, omastiti: Pl., Ca., Varr., Lucr., Mart., Cels. idr., matronae et virgines Dianam unxerunt unguentis Ci., ter uncti transnanto Tiberim H.; pesn.: gloria quem supra vires ungit H. ki se iz nečimrnosti mazili in lišpa bolj, kot ji dovoljuje njeno imetje. Starodavniki so se mazilili po kopanju: unctus est, accubuit Ci.; mazilili so tudi umrle: Enn. ap. Serv., Mart. idr., corpus O., arsuros artūs unxit O.; occ. začiniti (začinjati), (za)belíti ((za)béliti): caules oleo H., caules impensius Pers.

2. metaf.
a) namazati, premazati, pomazati: cubilia limo V., ungere tela manu (s strupom) V., tela cruore hostili Sil., ova ranae sanguine H., cepas aquā salsā Plin., naves cerā Veg. ladji zatikati ((za)mašiti) luknje.
b) krstiti: Isid. — Od tod adj. pt. pf. ūnctus 3

1. pomaziljen, namaziljen, pomazan, namazan: Sen. ph. idr., nudus, unctus, ebrius est contionatus Ci., sol Ci. ep. užitek sončne toplote in (na)maziljenje; pesn.: palaestra O. v kateri vadijo maziljeni (borilci), luctamur Achivis doctius unctis H. kot namaziljeni (= v borilnici izurjeni) Grki, arma uncta cruoribus H. okrvavljeno; occ. omaščen, namaščen, zamaščen, masten, zabeljen: unctis manibus H. z umazanimi rokami, uncta aqua H. nečedna, kalna, holuscula lardo uncta H.; pesn.: carina Enn. fr., V. pokatranjena, premazana s katranom, osmoljena.

2. metaf. masten = bogat, obilen, poln, bujen: accedes siccus ad unctum H., ita palaestritas defendebat, ut ab illis ipse unctior abiret Ci., uncta patrimonia Cat., caput unctius referre Cat., uncta Corinthus Iuv. razkošni, unctior quaedam consuetudo loquendi Ci.

3. occ. slasten (zelo) okusen: ubi quid melius contingit et unctius H., unctior cena Mart.; subst. ūnctum -ī, n
a) slastna ali obilna pojedina, poslastica: unctum qui recte ponere possit H., cenare sine uncto Pers.
b) mazilna mast, mazilo: Ap., Veg.

uninformed [ʌninfɔ́:md] pridevnik
neobveščen (on o)
nepoučen, neizobražen, brez izobrazbe
figurativno mehaničen, otopel