Franja

strášan -šna -o, dol. strâšnī -ā -ō strašen: strašan neprijatelj, čin; -a žena, zima, brzina, bijeda, glupost; -o je rnžan strašno je grd; strašni sud poslednja sodba, sodni dan; strašna molitva molitev ob umirajočem (pravosl.)

stràšno adv.

1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro

2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore

3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo

Stratus³ (Ci., L.) ali Stratos (Plin.) -ī, f (Στράτος) Strátos

1. mesto v Akarnaniji ob Aheloju: Ci., L. Njegovi preb. Stratiī -ōrum, m Strátijci, Stratošáni: L.

2. reka v Hirkaniji: Plin.

strava (straba) -ae, f (ger. [ali morda kelt.] beseda, sor. s struere; prim. sl. strava pogostitev ob pogrebu (pri starih Slovanih)) iz sovražnikovega orožja narejena zmagoslavna grmada: Lact.

stréči (stréžem) imperf.

1. servire:
kosilo strežejo ob enih il pranzo viene servito all'una

2. trg. lavorare, servire:
mi že strežejo grazie, vengo già servito

3. assistere, aver cura di:
streči bolnikom, starejšim ljudem assisstere i malati, gli anziani

4. (opravjati delo pri bogati družini) servire:
stregla je pri bogati družini v mestu servì in città presso una famiglia benestante

5. rel. servire:
streči pri maši servire la messa

6. pren. streči po tramare contro, insidiare:
streči komu po življenju, po časti tramare contro la vita, l'onore di qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiga streže okusu, zahtevam bralca il libro soddisfa, viene incontro al gusto, alle attese del lettore
vedeti, kako se neki reči streže saper trattare, maneggiare qcs., saperci fare
pog. streči komu (od) spredaj in zadaj servire qcn. di barba e capelli
PREGOVORI:
kakor se mi streže, tako kosa reže quale mercede, tale opera

stréha toit moški spol ; (pri avtomobilu) capote ženski spol ; (nad prižnico) abat-voix moški spol ; (stanovanje) logis moški spol , logement moški spol , gîte moški spol , abri moški spol , refuge moški spol , asile moški spol

brez strehe sans abri, sans asile, sans logis, sans domicile, sans feu ni lieu
opečna (skodlasta, skrilnata, slamnata, steklena, iz valovite pločevine) toit de tuiles (de bardeaux, d'ardoise, de chaume, en verre, en tôle ondulée)
dvokapna streha comble moški spol en selle, toit en bâtière
kupolasta streha toit en coupole, dôme moški spol
premična streha (na avtu) toit ouvrant
streha na zatrep toit en croupe
imeti streho nad glavo avoir un toit
pod streho spraviti kaj mettre quelque chose à l'abri (ali en lieu sûr), (žetev, žito) engranger, rentrer
pod streho koga vzeti donner abri à quelqu'un, héberger quelqu'un
pod streho stopiti (ob dežju) se mettre à l'abri (ali à couvert), s'abriter (par temps de pluie)
to čivkajo že vrabci na strehi (figurativno) cela court les rues, c'est connu

strēna (slabše strēnna, na napisih tudi strēnua) -ae, f (menda sab. beseda strēna zdravje, sor. s strēnuus)

1. (dobro) znamenje, znak, omen: Char., quom strena opscaevavit, spectatum hoc mihist Pl., bona scaeva strenaque obviam occessit mihi Pl.

2. ob kakem prazniku, poseb. ob novem letu kot dobro znamenje dano darilo, novoletno darilo: cotidiana oscula edicto prohibuit, item strenarum commercium ne ultra Kal. Ian. exerceretur Suet., edixit et strenas ineunte anno se recepturum stetitque in vestibulo aedium Kal. Ian. ad captandas stipes Suet., asside, si qua ventura est aliqua strena strenue Pomp. ap. Non., proximus ex longo gradus est quaestoris amici curam pro strenis excubuisse tuis Aus., strenam vocamus, quae datur die religioso ominis boni gratia, a numero, quo significatur alterum tertiumque venturum similis commodi Fest.

streptis uva (-ae), f (iz gr. στρέφω) bot. sukajoč se grozd, obračajoč se grozd, vrsta grozdja: mirum ibi cum sole circumagi uvam quae ob id streptis vocatur, et in Italia Gallicam placere, trans Alpis vero Picenam Plin.

strésti to shake

strésti se to shake, to tremble, to shudder, to shiver; to thrill; to vibrate
strésti koga iz spanja to shake someone out of his sleep
strésti koga za lase to pull someone by his hair
strésti komu roko to shake someone by the hand
strese me, če (samo) pomislim na to I shudder to think of it
strese me, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him
hiša se je stresla od eksplozije the house shook with the explosion
strésti se od groze to shudder with horror
strésti se ob misli, kaj bi se bilo lahko zgodilo to tremble to think what might have happened

strisciare

A) v. tr. (pres. striscio)

1. drsati, podrsavati:
strisciare i piedi drsati z nogami

2. oplaziti, oprasniti

B) v. intr.

1. plaziti se, lesti

2. oplaziti (kaj)

3. pren. slabš. plaziti se

C) ➞ strisciarsi v. rifl. (pres. mi striscio)

1.
strisciarsi a, contro podrgniti se ob

2. pren. prilizovati se komu

strofinare

A) v. tr. (pres. strofino) brisati

B) ➞ strofinarsi v. rifl. (pres. mi strofino)

1.
strofinarsi a, contro podrgniti se ob

2. pren.
strofinarsi a prilizovati se komu

Strongylē² -ēs, f (Στρογγύλη sc. νῆσος = rotunda insula) Stróngila

1. eden od Eolovih (Ajolovih) otokov med Italijo in Sicilijo (zdaj Stromboli): Mel., Plin. — Soobl. Strongylos -ī, f Stróngil: Sil.

2. otok ob obali Likije: Plin.

3. staro ime otoka Naksos: Plin.

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

stub [stʌb]

1. samostalnik
štor, panj, klada; okrnek, (zobna) škrbina; čik, ogorek (cigarete), ostanek, konček (svinčnika itd.); pila s topim koncem; star klin, žebelj iz konjske podkve
ameriško kupon, talon (čekovne knjižice), kontrolni odrezek
ameriško, pogovorno čokata oseba, neotesanec, "štor"
ameriško kratka stranska železniška proga

2. prehodni glagol
krčiti ali trebiti štore (večinoma up)
izkopati korenine; ugasiti cigareto; (z nogo) udariti ali zadeti (against ob)
razbiti, zmečkati

to stub stones razbijati, tolči kamne v gramoz
to stub one's toe udariti, zadeti z nožnim prstom ob, figurativno opeči si prste, biti zavrnjen

stúd disgust; distaste; loathing, abhorrence; horror; nausaea

s stúdom with loathing
stúd zbujajoč abhorrent
imeti, (ob)čutiti stúd ob to be (ali to feel) disgusted at
imeti stúd za kaj to loathe something
povzročiti komu stúd to disgust someone

stúd dégoût moški spol , répugnance ženski spol , nausée ženski spol , écœurement moški spol

zbujajoč stud nauséabond, écœurant
občutiti stud ob, nad éprouver du dégoût pour (quelque chose)

stúd asco m ; repugnancia f ; hastío m ; náuseas f pl

zbuditi stud dar asco, dar náuseas, repugnar
zbujajoč stud asqueroso, repugnante, repulsivo; nauseabundo
občutiti stud ob, nad tener asco (ali aversión) a, sentir repugnancia hacia

stumble [stʌmbl]

1. samostalnik
spotikljaj, spodrsljaj, spodrkljaj, padec
figurativno pogreška, pomota

2. neprehodni glagol
spotakniti se, spodrsniti (against ob, over čez)
pojecljavati; pomišljati se, oklevati; pohujšati se; pogrešiti; (nepričakovano) pasti (into v)
nameriti se, slučajno (po naključju) naleteti (across, upon na)
prehodni glagol
zbegati, zmesti; iznenaditi, presenetiti
(tudi figurativno) spotakniti

to stumble at a straw, and leap over a block figurativno biti natančen v malenkostih in površen v važnih stvareh
to stumble over one's words zatikati se v besedah
he stumbled through an apology izjecljal je neko opravičilo

stun [stʌn]

1. samostalnik
omotičen udarec; omamljenost; osuplost

2. prehodni glagol
s hrupom začasno oglušiti; (udarec) omamiti koga
figurativno osupiti koga, zapreti (komu) sapo
figurativno premagati
figurativno ohromiti, omrtviti

he stood stunned by the sight stal je kot ohromel ob tem pogledu

Stunde, die, (-, -n) ura; eine halbe Stunde pol ure; die volle Stunde polna ura (zu ob) ; eine geschlagene Stunde polna ura, uro in čez; 140 km in der Stunde/140 km die Stunde 140 km na uro; die Stunde Null nov začetek; die Stunde der Wahrheit trenutek/trenutki resnice; die letzte Stunde zadnja ura; die letzte Stunde schlägt zadnja ura bije; seine Stunden sind gezählt ure so mu štete; ein Mann der ersten Stunde človek, ki je zraven od vsega začetka; ein Gebot/Gesetz der Stunde zahteva trenutka; die Gunst der Stunde ugodna priložnost; wissen, was die Stunde geschlagen hat figurativ vedeti, koliko je ura;
bis: bis zur Stunde do tega trenutka;
in: in zwölfter Stunde v zadnjem trenutku, minuto pred dvanajsto;
um: Stunde um Stunde uro za uro;
von: von Stunde zu Stunde od ure do ure, nenehno; von Stund an poslej;
vor: vor einer Stunde pred eno uro;
zu: zu früher Stunde zgodaj; zu später Stunde pozno; zur Stunde sedaj, ob tej uri; zu jeder Stunde vedno, kdajkoli; zu allen Stunden ob vsaki uri