Franja

health [helɵ] samostalnik
zdravje; zdravica; zdravstvo

bill of health zdravstveno spričevalo za ladijsko posadko v pristanišču
health certificate zdravniško potrdilo
Ministry of Health ministrstvo za zdravstvo
state of health zdravstveno stanje
in good (poor) health pri dobrem (slabem) zdravju
in the best of health pri najboljšem zdravju
to drink (ali pledge, propose) s.o.'s health nazdraviti komu
your health! na tvoje zdravje!
here is to the health of the host! na zdravje gostitelju!

heart [ha:t] samostalnik
srce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje)
množina srčne karte

after one's own heart po želji, kot srce poželi
at heart v duši, v srcu, po srcu
an affair of the heart ljubezenska zadeva
bless my heart! za boga!
by heart na pamet
at the bottom of one's heart na dnu srca
heart's desire srčna želja
from one's heart iskreno, iz srca
for one's heart srčno rad
heart and head navdušeno
heart of oak srčika hrasta, figurativno srčen človek; leseno ladjevje
heart and soul z dušo in telesom
a heart-to-heart talk odkrit pogovor
in good heart v dobrem stanju
the land is in good heart zemlja je rodovitna, ni izčrpana
in the heart of v osrčju
in one's heart skrivoma
in one's heart of hearts v dnu duše, zares
in heart dobre volje
light of heart vesel, brezbrižen
left heart levi srčni prekat
king (queen) of hearts srčni kralj (dama)
navtika my hearts! tovariši!, pogumni fantje!
near one's heart všeč, pri srcu
the very heart of the matter bistvo zadeve
out of heart malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)
sick at heart potrt, žalosten
smoker's heart kadilčevo (bolno) srce
searchings of heart tesnoba, sum
to one's heart's content do mile volje, kot srce poželi
with all one's heart iz vsega srca, srčno rad
with a heavy heart s težkim srcem
medicina disordered heart srčna nevroza

Z glagoli:

to break s.o.'s heart streti komu srce
to clasp s.o. to one's heart prižeti koga na srce
to cry one's heart out oči si izjokati
to cut s.o. to the heart zadeti koga v srce, užaliti
to do one's heart good dobro deti, osrečiti
to eat one's heart out giniti od žalosti
my heart fails pogum mi upada
I cannot find it in my heart to; ali I don't have the heart to srce mi ne da, da bi
to get (go) to the heart of priti (iti) stvari do dna
to give heart opogumiti
to give one's heart to s.o. dati komu srce
to go near (ali to) one's heart ganiti
my heart goes out to him sočustvujem z njim
to grow out of heart postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)
to have a heart imeti (dobro) srce
have a heart! usmili se!
to have no heart biti brez srca, neusmiljen
to have s.th. at heart srčno kaj želeti
to have one's heart in one's mouth v grlu stiskati, biti zelo prestrašen
to have one's heart in one's boots biti zelo malodušen
to have one's heart in the right place imeti srce na pravem mestu
to have s.o.'s good at heart brigati se za dobro nekoga
to have one's heart in one's work biti z vsem srcem pri delu
his heart leaps up srce mu zaigra
to lay s.th. to heart na srce položiti
to lose heart izgubiti pogum
to lose one's heart to zaljubiti se
to make one's heart bleed čutiti veliko usmiljenje in žalost (srce krvavi)
to open one's heart to s.o. razkriti komu srce, biti velikodušen
to pluck up heart opogumiti se
to pour out one's heart srce izliti
to put s.o. in good heart razveseliti, razvedriti koga
to put one's heart into s.th. biti pri stvari z dušo in telesom
my heart sank srce mi je padlo v hlače
to set one's heart on s.th. iz vsega srca kaj želeti
to set one's heart at rest umiriti se, pomiriti se
to take s.th. to heart k srcu si kaj gnati, v srce si vtisniti
to take heart (of grace) zbrati pogum, opogumiti se
to wear one's heart on one's sleeve imeti srce na jeziku
to win s.o.'s heart srce osvojiti
what the heart thinketh, the mouth speaketh povedati, kar ti leži na srcu

hebdomas -adis, acc. -adem in -ada, f (gr. ἑβδομάς) sedmerica

1. sedmerica let, sedem let: Claudius hebdomadem duplicem trahit Aus.

2.
a) sedmerica dni, teden: Vulg.
b) sedmi (kritični, nevarni) dan pri boleznih idr.: in quartam hebdomada incidere Ci. ep. = na 28. dan bolezni, quarta ali septima h. Varr. ap. Gell. (štirikrat sedmi =) 28. dan ali (sedemkrat sedmi =) 49. dan človekovega razvoja v materinem telesu, hebdomades lunae Gell. vsakokratni sedmi mesečni dan (ki so mu starodavniki pripisovali posebno moč), mysterium hebdomadis vel ogdoadis Hier.

Hecuba -ae, f (polatinjena obl. za gr. Ἑκάβη, pri O. Hecabē -ēs, pri Mart. Hecubē -ēs) Hékuba,

1. soproga trojanskega kralja Priama, hči frigijskega kralja Dimanta (Dymas), mati 19 sinov. Po osvojitvi Troje je kot ujetnica pripadla Odiseju ter prišla z Grki na traški Hersonez; tam je Tračanu Polimestorju, ki je usmrtil njenega zadnjega sina Polidorja, iztrgala oči, zato je bila kamenjana ali (po drugem viru) spremenjena v psico: Pl., Ci., O., Sen. tr., Mel., Plin.

2. apel. = grda baba (babura): cum possis Hecuben, non potes Andromachen? Mart.

hedge³ [hedž]

1. prehodni glagol
ograditi z živo mejo, zagraditi (in, off; about)
zapreti, obdati (off)
utesniti, ovirati (in, up)
spraviti v zadrego (in)
ekonomija zavarovati, kriti, zavarovati se pred izgubo

2. neprehodni glagol
izmikati se, izvijati se, previdno se izražati
ekonomija zavarovati se, kriti se, skleniti zavarovalno kupčijo; napraviti živo mejo

ekonomija hedgeed in by clauses klavzuliran
to hedge a bet zavarovati se pred izgubo pri stavi
to hedge on a question izmikati se odkritemu odgovoru

heel¹ [hi:l] samostalnik
peta, podpetnik; zadnje kopito; zadnja živalska noga; peta, ven moleč del predmeta (npr. držaj godala); spodnji del (jambora, gredi itd.)
ameriško, sleng baraba

heel of Achilles Ahilova peta
at (ali on, upon) s.o.'s heels komu za petami
down at (the) heel; ali out at heels ponošenih pet, figurativno oguljen, strgan, v slabih razmerah
to heel pri nogi (pes), figurativno ubogljivo, voljno
figurativno under the heel of pod peto, pod oblastjo
heels over head; ali head over heels na pete na glavo, na vrat na nos
the iron heel figurativno trda oblast, železna peta
by the heel and toe od vseh strani
from head to heels od glave do pete
neck and heels od nog do glave
ameriško heel of the hand peščaj

Z glagoli:

to be carried with the heels foremost biti odnesen s petami naprej, mrtev
to bring to heel upogniti koga
to come to heel priti k nogi (pes), figurativno zvesto slediti, ubogati
to have s.o. by the heels imeti koga v oblasti
to have the heels of prehiteti koga
to kick (ali cool) one's heels dolgo čakati, ameriško, sleng plesati
to kick (ali tip, turn) up one's heels umreti, pete iztegniti
not to know if one is on one's head or heels ne vedeti, kje se koga glava drži
to lay (ali clap) by the heels ujeti, zvezati, spraviti v zapor
my heart sank into my heels srce mi je padlo v hlače
to show a clean pair of heels pete pokazati, bežati
to take to one's heels pete odnesti, pobegniti
to tread on s.o.'s heels obesiti se komu na pete
to turn on one's heel zasukati se na peti

Heimweg, der, povratek, pot domov; auf dem Heimweg pri povratku, na poti domov; den Heimweg antreten odpotovati domov

Helena -ae, f (Ἑλένη) Hélena,

1. hči Jupitra (po drugih Tindareja) in Lede, sestra Kastorja in Poluksa, najlepša ženska svoje dobe, žena špartanskega kralja Menelaja; sin trojanskega kralja Priama Paris (Paris) jo je odvedel v Trojo, kar je povzročilo trojansko vojno. Po vojni se je Helena vrnila k Menelaju: Ci., V., H. idr., pri H., O., Mart. in Stat. tudi v gr. obl. Helenē -ēs. Apel. Helena = zapeljana žena (soproga): iuvenemque secuta relicto coniuge Penelope venit, abît Helene Mart.; v pl.: Helenae sequuntur Alexandros: Hier. Metaf. Helena (če sta se v nevihti ob ladji prikazala dva plamenčka (= ugodna dvojna luč Dioskurov), so ju mornarji imenovali Kastorja in Poluksa, če pa le en (neugoden) plamenček, so ga imenovali Heleno): Plin.

2. mati cesarja Konstantina Velikega: Aur., Eutr.

3. otok v Egejskem morju: Mel., Plin.

4. drugo ime mesta Illiberis (zdaj Elne) v Narbonski Galiji: Eutr.

Opomba: Stara obl. Belena po Q. in Prisc.

Helicōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ἑλικών) Helikón gorski masiv pri Tespijah v Bojotiji z Apolonovim svetiščem in logom, posvečenim Muzam: Varr., H., Plin., M., pandite nunc Helicona, deae (= Musae) V., virgineus Hel. O., Heliconis alumnae ali deae Helicona colentes (= Musae) O.; meton.: totum Helicona dedisset O. pevsko umetnost vseh 9 Muz. — Od tod

1. adj. Helicōnius 3 (Ἑλικώνιος) helikonski: Tempe O., collis Cat., mella Cl. Helicōnis -idis, f (Ἑλικωνίς) helikonska: silva Stat.; subst. pl. Helicōnidēs -um, f Helikonke = Muze: Varr., Pers.

2. subst. Helicōniadēs -um, f (Ἑλικωνιάδες) = Helicōnidēs: Lucr.

Hēliopolis -is, acc. -im, f (Ἡλιούπολις od tod tudi lat. Hēliūpolis: Char.) Heliópolis, Heliópola

1. mesto v Kelesiriji (zdaj Baalbek [= Baalovo mesto] z razvalinami svetišča, ki ga je Antonin Pij posvetil Jupitru): Plin., Macr.

2. mesto v spodnjem Egiptu (egiptovski On [= Sončno mesto], v sv. pismu Bet šemeš, pri Plin. Solis opidum) s krasnim Soncu posvečenim svetiščem in slovito svečeniško šolo (zdaj razvaline pri kraju Al-Matarīya): Ci., Mel., T., Macr., Vulg. — Od tod adj.

1. Hēliopolītēs -ae, m (Ἡλιουπολίτης) heliopolski: nomos Hel. Plin. heliopolsko obmestje; subst. pl. Hēliopolītae -ārum, m Heliopoliti: Plin.

2. Hēliopolītānus 3 heliopolski: civitas Amm., deus Macr.

hēliotropium -iī, n (gr. ἡλιοτρόπιον)

1. bot.
a) heliotrop(ij), (po)sončnica (čisto lat. solstitialis herba): Varr., Plin., Isid.
b) heliotrop(ij), neka vrsta endivije: P. Veg.

2. dragulj heliotrop(ij), naš zeleno in rjavo progasti jaspis: Plin., pri Prisc. imenovan heliotropius lapis, pri M. heliotropios gemma.

help² [help] prehodni glagol
pomagati, podpreti, podpirati; pripomoči, prispevati; (u)blažiti (s can in neg)
ne moči se upirati, si pomagati, preprečiti, se izogniti; ponuditi, podati (pri mizi)

I cannot help it ne morem pomagati, sem nemočen
it cannot be helped ni pomoči
if I can help it če se temu lahko izognem
don't be late if you can help it ne ostani delj, kot je potrebno
don't do more than you can help napravi le tisto, kar moraš
I cannot help laughing moram se smejati; ne morem si kaj, da se ne bi smejal
I cannot help myself ne morem drugače
how could I help it? kaj sem jaz mogel za to
to help s.o. in (ali with) s.th. pomagati komu pri čem
to help o.s. to s.th. postreči si s čim, prisvojiti si kaj, ukrasti
to help s.o. to s.th. ponuditi komu kaj (pri mizi), postreči komu s čim
to help a lame dog over a stile; ali to help s.o. out pomagati komu prebroditi težave
to lend a helping hand priskočiti v pomoč
every little helps vse prav pride
nothing will help now ni več pomoči

Helvius 3 Hélvij(ev), ime rim. plebejskega rodú. Poseb.

1. M. Helvius Mark Helvij, l. 209 vojaški tribun pod Marcelom, padel v boju proti Hanibalu: L.

2. Cn. Helvius Gnej Helvij, vojaški tribun l. 203, padel v boju proti Insubrom: L.

3. C. Helvius, l. 199 Katonov tovariš v pretorstvu, l. 198 upravljal Galijo: L.

4. M. Helvius Blasio Mark Helvij Blázion, l. 198 plebejski edil, potem pretor v Onstranski Hispaniji, kjer je premagal Keltibere pri Iliturgisu (Iliturgis): L.

5. Helvius Mancia Helvij Mánkia, govornik, silno grd mož: Ci., Q.

6. C. Helvius Cinna, gl. Cinna.

7. Helvius Rufus Helvij Ruf, za časa cesarja Tiberija nagrajen z „državnim vencem“ (corona civica), ker je v boju s Takfarino rešil življenje sodržavljanu: T.

8. Helvia Helvija, mati filozofa Seneke: Sen. ph.

hēmiolios -on ali hēmiolius 3 (gr. ἡμιόλιος) poldrugi, pri označitvi aritmetičnega razmerja (kakor 3 : 2), čisto lat. sēsquialter: Gell., Macr., M.

hemisfera samostalnik
1. anatomija (o možganih) ▸ agyfélteke, hemiszféraPri mlajših otrocih je delovanje obeh hemisfer bolj povezano. ▸ A fiatalabb gyermekeknél a két agyfélteke működése nagyobb mértékben kapcsolódik össze.

2. geografija (polobla) ▸ félteke, félgömb, hemiszféraVremenske fronte se na obeh hemisferah običajno pomikajo od zahoda proti vzhodu. ▸ Az időjárási frontok mindkét féltekén általában nyugatról kelet felé mozognak.

Heptagōniae -ārum, f (gr. ἑπτάγωνος sedmeroogeln) Heptagónije, majhen kraj pri Šparti: L.

Hēraclēa (Hēraclīa) -ae, f

I. (Ἡράκλεια, sc. πόλις) „Heraklovo (Herkulovo) mesto“, Herakléja (Heraklíja), pogostno mestno ime, poseb.

1. mesto v Lukaniji ob reki Siris, tarent(in)ska naselbina, rojstno mesto slikarja Zevksisa (Zeuxis), znamenito po Pirovi bitki proti Rimljanom (l. 280): Ci., L., Mel., Plin., Fl., Front.

2. mesto na jugozahodni sicilski obali s pridevkom Mīnōa (Μινώα) Minosova = Kretska, ker je bila kretska naselbina: Ci., L., Mel.

3. Heraclea s priimkom Trāchīn (Trēchīn), ker se je sprva imenovala Trāchīn (Trēchīn), Trahinska (Trehinska) Herakleja, špartanska naselbina v tesal(ij)ski Ftiotidi pri Termopilah: L., Plin., Iust.

4. Heraclea v Bitiniji ob črnem morju, od tod njen pridevek Pontica (Pontska), miletska naselbina (zdaj Eregli): L., Iust.

5. Heraclea s pridevkom Sinticē ali Sintica ali ex Sintiis (Sintīs) Sint(ij)ska v grško-makedonski pokrajini Sintiki (Sinticē) ob desnem bregu reke Strimona (verjetno v bližini današnjega mesta Neo Petritsi): Ci., L. — Od tod ethnicon
a) grški Hēracleōtēs -ae, m (Ἡρακλεώτης) iz Herakleje, Heraklejec, Herakleot: Menander Varr., Plin., Dionysius ille Her. Ci., tractus Plin.; pl. Hēracleōtae -ārum, m Heraklejci, preb. Pontske Herakleje: Ci. ep., Plin. iun. Adj. Hēracleōticus 3 (Ἡρακλεωτικός) heraklejski: origanum, cancri Plin.
b) lat. Hēracleēnsis (Hēracliēnsis) -is, m iz Herakleje, Heraklejec: Ci.; v pl.: Ci. —

II. Hēraclēa Herakléja, grško žensko ime, npr. hčeri Hierona, Zoipovi soprogi (Zoippus): L.

herausspringen^* skočiti ven (iz), izskočiti; (hervortreten) izstopati; für jemanden bei einer Sache herausspringen imeti od, dobiti pri (für ihn springt dabei X heraus on bo od tega imel/dobil pri tem X)

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

hergeben^* dati (sem), prepustiti; alles: dati od sebe; (opfern) žrtvovati; (Ertrag bringen) prinašati; sich zu etwas hergeben biti pri čem zraven; was die Beine hergeben kar nesejo noge