in-crēscō -ere -crēvī
1. (vz)rasti na ali v čem: Plin., cuti squamas increscere sentit O., gravis increvit mutatis insula membris O.
2. (vz)rasti, narasti: (ferrea seges) iaculis increvit acutis V. je zrastla (pognala) v ostrih puščicah = v bodičastih ali šiljastih vejah, v bodeče veje. 3. metaf. narasti, dvigniti (dvigati) se, (po)večati se: increscunt flumina O., aequora ventis O., increscit certamen L. postaja hujši, ira V., dolor O. še hujša, se povečuje, narašča, increscens audacia L.; occ. kot ret. t. t. stopnjevati se: Q.; prim. incrēmentum.
Zadetki iskanja
- incubātiō -onis, f (incubāre)
1. ležanje (sedenje) na jajcih, valitev, valjenje: Plin.
2. metaf. nezakonita (nepravična, krivična) posest: Cod. I. - incube agg. knjižno ki močno vpliva na druge
- in-cubitō -āre -āvī -ātum (frequ. k incubāre)
1. ležati na čem, valiti: cellas, in quibus incubitant (anseres), siccissimas esse oportet Col.
2. (v žalilnem pomenu): iam incubitatus es Pl. si že zdelan. - incubitus -ūs, m (incubāre)
1. lega (ležanje) na čem: i. dextri lateris Plin. ležanje na … strani.
2. valitev, valjenje: Plin. - in-cubō1 -āre -uī -itum, redko -āvī -ātum
1. ležati na čem, v čem: Iust., Sen. ph., Sen. tr. idr., i. pulvino, utribus Cu., stramentis H., cortici L.; pesn.: humero levis incubat hasta O., ponto (mari Cu.) nox incubat V., caelum, quod incubat urbi Val. Fl., aër, qui desuper incubat Tert., i. ferro Sen. tr. nasaditi se na meč; z abl.: ut Phegeus aper cupressifero Erymantho incubet O. kako leži (mrtev) na … (zev po gr. zgledu κυπαρισσοφόρῳ Ἐρυμάνϑῳ); z acc.: i. folles Ap.
2. occ.
a) ležati (spati) v svetišču (da pridejo preroške sanje): i. Iovi Pl. v Jupitrovem svetišču, rex oracula Fauni adit … pellibus incubuit stratis somnosque petivit V., i. in fano Pl., Ci., tumulis i. Mel.
b) (o ptičih) valiti: Mel., Suet., nidis i. O., gallinae ovis incubant Col., ova i. Varr., Petr. (pass.: ova incubita Plin.); abs.: incubandi cupiditas Col.
3. metaf.
a) (po starem mitu o zmaju, ki čuva zaklad) na denarju ležati, skrbno varovati (čuvati) ga: Mart., Q., Sen. ph.; glede na ta mit prim.: vulpes … pervenit ad draconis speluncam intimam, custodiebat qui thesauros abditos Ph.; od tod: ille pecuniae spe iam atque animo incubabat Ci., auro defosso, divitiis i. V., publicis thesauris L.
b) (s podobo valjenja): nad čim tičati (ždeti), posvetiti ali vdati se čemu, skrbeti za kaj, potezati, potegovati se za kaj: dolori suo libenter haerere et i. Sen. ph., pro salute patriae i. Val. Max.
c) nezakonito posedati, — v posesti imeti: rei alienae i. pozni Icti.
č) neprestano groziti komu, oblegati: Trebiam … prae se pectore agit spumantique incubat alveo Sil., armento i. Sen. tr., incubans Italiae Fl.; abs.: i. in ipsis urbis faucibus Fl.
d) muditi se, bivati (kje): rure Pl., tabernulam, lucos consitos Ap.
e) (o krajih): ležati ob čem, mejiti s čim: iugum incubans mari Plin. - in-cutiō -cutere -cussī -cussum (in, quatere)
1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, suniti (suvati), dregniti (dregati) v kaj: Q., incutere scipionem in caput L., arietem muro L., alicui colaphum i. Iuv. zaušnico dati (primazati) komu; pass.: flagellorum ictus nudis ossibus incussi Cu., puppibus prorae incutiuntur Cu., incussae trabes T.; meton.: incussi articuli Plin. z udarcem poškodovani; pren.: i. mentem Val. Fl. pretresti.
2. occ. (kaj na koga) vreči, zagnati, zadreviti, metati: tormentis faces et hastas i. T., tela saxaque i. T., imber grandinem incutiens Cu. prinašajoč točo; pren. = zabrusiti komu kaj: rigidas minas i. O., nuntium alicui i. L.
3. metaf. (čustva) vdahniti, vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), navdati koga s čim, spraviti ga v kaj: Enn. fr., Iust.., Lucr., Vell., Fl., ingentem omnibus curam i. Cu., formidinem, sollicitudinem Cu., timorem Ci., metum L., religionem animo i. L., urbis desiderium H., pudorem H., negotium Ci.; prim. incute vim ventis V. podeli jim, i. alicui morbum Pl. - index2 [índeks] prehodni glagol
dati na indeks; priložiti knjigi seznam (kazalo); registrirati - index1 [ɛ̃dɛks] masculin kazalec na roki
montrer, désigner de l'index s kazalcem (prstom) pokazati - indíc m (lat. indicium), obično mn. znak koji na nešto upućuje: ugotoviti kaj na podlagi -ev; opreti sum na -e
- indicator [índikeitə] samostalnik
kazalo, kazalec, indikator, kazalo na strojih; smerno kazalo, signalna luč
kemija indikator - índice moški spol znamenje, označba; kazalec (prst); kazalec na uri; kazalo, seznam vsebine; indeks, abecedni seznam
índice de materias stvarno kazalo
poner en el Indice na indeks dati (knjigo)
dedo índice kazalec (prst) - in-dīcō2 -ere -dīxī -dictum
I.
1. napovedati, na znanje dati, naznaniti, oznaniti (oznanjati), javno razglasiti (razglašati), z razglasom določiti: funus indicere Ci., Suet. (po glasniku; od tod: funus iustum et indictum Ci.), tanto mercatu indicto Ci., diem comitiis i. L., diem concilii i. L., supplicationem i. C., comitia decemviris creandis i. L., senatum Suet., Lucan. ali coetūs i. L. sklicati, finitimis spectaculum indici iubet L., bellum alicui i. Ci., N., Iust., Fl. napovedati; pren.: bellum i. templis deorum Ci., ventri H., sibi Ci. škoditi si, inimicitiae … indictae Ci.; pesn.: choros indicit tibia V., indictae … dapes O. napovedana; z ACI: indicit esse quosdam civīs … Ci.; s finalnim stavkom: indicit, ut conveniant L. Z označenim krajem (kam?): Galliae concilium Bibracte indicit C. v Bibraktu (z javno napovedjo) sklicati; prim. exercitum Aquileiam (ad portam) i. L. odrediti.
2. occ. (dajatve, opravila, davke) napovedati, določiti, naložiti, zaukazati, da se kaj dobavi ali stori: Suet., Amm. idr., servorum numerum et pondus argenti senatoribus i. T., gentibus indicta tributa L., T., iter ad regem primis iuvenum i. V., multam i. Plin., supplicium alicui i. T., indicta mors T., indicere familiaribus cenas Suet. povabiti se na obed pri … , i. cenam Mart. povabiti na obed.
— II. k čemu govoriti: carmen Iul. Val.
Opomba: Imp. indīce: Pl. - indifféremment [ɛ̃diferamɑ̃] adverbe brez razlike, na enak način
- indigitō (indigetō) -āre (gl. aiō in indiges -etis) relig. t. t. = kako božanstvo na pomoč klicati (moliti) po navodilih molitvene zbirke, imenovane indigitamenta (indigetamenta): deam Varr., Vestales ita indigetant Macr., precem i. Tert. k molitvi se zateči.
- indiquer [-ke] verbe transitif na-, o-značiti, (po)kazati; naznaniti; dati spoznati ali sklepati; določiti
indiquer du doigt quelqu'un, quelque chose s prstom (po)kazati na koga, na kaj
ma montre indique deux heures et demie moja ura kaže pol treh
indiquer l'heure du départ določiti uro odhoda
tout indique que ... vse kaže, da ...
le peintre a indiqué un paysage d'automne slikar je nakazal (skiciral) jesensko pokrajino
indiquer une rue pokazati (povedati za, napotiti v) ulico
cela indique une grande intelligence to kaže (dokazuje, odkriva) veliko inteligenco - indiscriminately [indiskríminitli] prislov
na slepo srečo, tja v tri dni - indisponible [ɛ̃dispɔnibl] adjectif nerazpoložljiv, ki ni na voljo
- Indizienbeweis, der, Recht dokaz z indici/na podlagi indicev
- in-dormiō -īre -īvī (-iī) (za)spati na (pri) čem: z dat.: congestis undique saccis indormis H., cubili H., alienis amplexibus Petr.; metaf. (za)spati pri čem, prespati kaj, s spanjem zamuditi (zamujati), nemaren biti: si indormierimus huic tempori Ci., excitent (hominem) tantae causae indormientem Ci., malis suis Cu. pri svoji nezgodi brezskrbno spati, longae desidiae Plin. iun. dolgo, leno spati, segnis animus indormiens sibi Sen. ph. sanjav, in isto homine colendo tam indormivisse diu Ci. zamuditi marsikatero lepo priložnost izkazati temu možu čast.