Franja

mest|o³ [é] srednji spol (-a …)

1. (položaj) die Stelle, -stelle (asistentsko Assistentenstelle, brezplačno Freistelle, sistemizirano Planstelle, učno/vajeniško Lehrstelle, Lehrlingsstelle, vladno Regierungsstelle, župansko Bürgermeisterstelle, v župniji Pfarrstelle)
zasedba mesta/mest die Stellenbesetzung
načrtovana mesta der Stellenplan
črtana mesta Stellenstreichungen množina

2.
delovno mesto der Arbeitsplatz, (mesto delovanja) die Arbeitsstätte, die Stelle, der Posten
delovno mesto za invalida der Pflichtplatz
(prosto) študijsko mesto der Studienplatz

3. sedež, ležišče ipd.: der Platz, -platz (častno Ehrenplatz, na tribuni Tribünenplatz, pri oknu Fensterplatz, v internatu Heimplatz, v laboratoriju Laborplatz, v spalniku Schlafwagenplatz, zraven Nebenplatz)
parkirno mesto Einstellplatz, Parkplatz, die Parkbucht, der Parkraum, Stellplatz
parkirati na napačnem mestu falschparken
na mesta auf die Plätze

mest|o⁴ [é] srednji spol (-a …) na lestvici, tabeli: der Platz, der Rang, der Tabellenplatz; na kandidatni listi: Listenplatz
biti na … mestu rangieren, auf dem … Platz liegen

mest|o⁶ [é] srednji spol (-a …)
vojska stražno mesto der Posten
figurativno ostati/vzdržati na svojem mestu auf seinem Posten bleiben/aushalten

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mésto ville ženski spol ; (krajevno) lieu moški spol , endroit moški spol , place ženski spol , emplacement moški spol ; (položaj) position ženski spol , poste moški spol , charge ženski spol ; (v knjigi) passage moški spol

častno mesto place d'honneur
delovno mesto lieu (ali place) de travail, place, emploi moški spol
glavno mesto capitale ženski spol, métropole ženski spol
obmorsko mesto ville côtière (ali du littoral)
prosto mesto place vacante, emploi moški spol vacant, vacance ženski spol
staro mesto vieille ville, cité ženski spol
svobodno mesto ville libre
učno mesto place d'apprentissage
na mestu samem, na licu mesta sur place, sur les lieux
na višjem mestu en haut lieu
na mestu koga odpustiti congédier quelqu'un sur-le-champ
če bi bil jaz na vašem mestu si j'étais à votre place, familiarno si j'étais de vous
načrt mesta plan moški spol de la ville

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mésto ciudad f ; plaza f , puesto m ; lugar m ; sitio m ; (v knjigi) pasaje m

glavno mesto capital f; metrópoli f
podeželsko mesto ciudad f de provincia (ali provinciana)
svetovno mesto metrópoli f, cosmópolis f, gran urbe f
svobodno mesto ciudad f libra
obmorsko mesto ciudad f marítima
stari del mesta parte f antigua de una ciudad
načrt (plan) mesta plano m de la ciudad
častno mesto puesto m (ali sitio m) de honor
na mestu (fig) en el acto, inmediatamente
na mestu koga usmrtiti (umreti) dejar a alg (quedarse) en el sitio
delovno mesto empleo m, puesto m
prosto (nezasedeno) mesto vacante f; puesto m (ali plaza f) vacante (ali libre)
tu ni nobenega mesta več ya no hay sitio
ne se ganiti z mesta no moverse del sitio
ne priti z mesta no avanzar
če bi jaz bil na tvojem mestu si yo estuviera en tu lugar
imeti srcé na pravem mestu tener el corazón en su sitio

met [ê] moški spol (-a …)

1. der Wurf; iz helikopterja: der Abwurf

2. šport der Wurf, začetni: Anwurf, iz outa: Einwurf, Outeinwurf; (metanje) das Werfen; (kazenski Strafwurf, v loku Bogenwurf, diska Diskuswurf, Diskuswerfen, iz skoka Sprungwurf, kladiva Hammerwerfen, Hammerwurf, kopja Speerwurf, Speerwerfen, na gol Torwurf, na koš Korbwurf, z mesta Standwurf, navzgor Hochwurf, napačen Fehlwurf, prosti Freiwurf, stranski Seitwurf)
dolžina meta die Wurfweite

mèt (méta) m

1. lancio, tiro; getto:
met na koš tiro a canestro
met krogle getto del peso
met kamna sassata

2. fiz.
navpični met moto verticale
vodoravni met moto orizzontale

3. šport. lancio:
met diska, kladiva, kopja, krogle lancio del disco, del martello, del giavellotto, del peso

metalurg samostalnik
1. (poklic) ▸ kohász
Že kot srednješolec je vedel, da ne bo metalurg, ker je gledal očeta, kako težko dela v železarni. ▸ Már középiskolásként tudta, hogy nem lesz belőle kohász, mert látta, hogy az apja milyen keményen dolgozik a vasgyárban.
Po izobrazbi je metalurg in ekonomist, z magisterijem iz ekonomskih znanosti. ▸ Végzettsége szerint kohász és közgazdász, közgazdasági mesterdiplomával.
Zaradi zagona nove linije načrtujejo okoli 50 dodatnih zaposlitev, želeli bi si predvsem metalurgov, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje. ▸ Az új gyártósornak köszönhetően mintegy 50 új munkahelyet terveznek létrehozni, leginkább kohászokat keresnek, akikből jelenleg hiány van Szlovéniában.

2. (podjetje) ▸ kohó
Interes za prodajo so sicer že izrazile tudi nekatere preostale družbe za upravljanje, kar pomeni, da bi bil lahko v resnici na prodaj skoraj 90-odstotni delež celjskega metalurga. ▸ Más menedzsmenttársaságok is jelezték már az érdeklődésüket az eladás iránt, ami azt jelenti, hogy valójában a celjei kohó közel 90 százalékos részesedése értékesítésre kerülhet.

metan samostalnik
kemija (kemična spojina) ▸ metán Metan vsebuje elementa ogljik in vodik. ▸ A metán szénből és hidrogénből áll.
Iz raznih deponij nam uhajajo metan in drugi plini. ▸ A különböző lerakókból metán és más gázok szivárognak ki.

metánje (-a) n lancio, getto; tiro:
metanje diska lancio del disco
metanje na koš tiro a canestro
pren. metanje peska v oči il gettare fumo negli occhi a qcn.
rib. metanje mreže retata
metanje na tla atterramento

metanje kovanca frazem
(o izbiranju med dvema možnostma) ▸ pénzfeldobás
Pozabite torej na metanje kovanca, saj ponuja premalo odločitev za zapleteni svet, v katerem pogostokrat potrebujemo več kot le "da" in "ne". ▸ Felejtsük el a pénzfeldobást, mert az túl kevés választási lehetőséget kínál egy olyan összetett világban, ahol gyakran többre van szükségünk az „igen”-nél és a „nem”-nél.

metati¹ (méčem) vreči

1. v daljavo (tudi šport), senco, sliko na steno, kamne v vodo, obleko s sebe: werfen; -werfen (navzgor hinaufwerfen, heraufwerfen, navzdol hinunterwerfen, herunterwerfen, za kom/čim jemandem nachwerfen, nazaj zurückwerfen, okoli sebe herumwerfen mit, ven hinauswerfen, proč wegwerfen); pogovorno: schmeißen, -schmeißen; (obmetavati z) werfen mit, pogovorno: schmeißen mit (paradižnike mit Tomaten)

2.
metati iz sebe (bruhati) sich erbrechen, figurativno besede: hervorstoßen
vulkan oblake dima, gejzir vodo: ausstoßen

3. letalstvo (spuščati) bombe, letake: abwerfen

4. človek z vso silo, kolesa, vulkan, šport kladivo, Jupiter strele itd. : schleudern; -schleudern (v zrak aufschleudern, emporschleudern, ob kak predmet schleudern gegen)

5. z lopato: schaufeln; z vilami: gabeln

6.
metati ga na roko (masturbirati) sich einen runterholen

7.
figurativno metati bisere svinjam Perlen vor die Säue werfen
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
metati denar skozi okno das Geld zum Fenster hinauswerfen, Geld auf die Straße werfen
metati oči za kom ein Auge auf (jemanden) werfen
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Sand ins Getriebe streuen, Steine in den Weg legen
metati v glavo an den Kopf werfen
metati vse v isti koš alles in einen Topf werfen
metati vase hrano: schaufeln

metáti to throw; (kovanec, žogo) to toss; to pitch, to fling; to hurl; (s fračo) to sling

metáti kamenje na koga to throw stones at someone
metáti novec v zrak to toss a coin
metáti komu pesek v oči (figurativno) to throw dust in someone's eyes
metáti luč na kaj to throw light on something
metáti kopje šport to throw the javelin
stran metáti to throw aside, to toss away
metáti se (preskušati moč) to wrestle
metáti se komu v naročje to fling oneself into someone's arms

metáti jeter, lancer, projeter

metati denar skozi okno jeter l'argent par la fenêtre, dépenser sans compter
metati bisere svinjam jeter des perles aux pourceaux (ali aux cochons)
metati oči na jeter des regards sur quelque chose (ali à quelqu'un)
bob ob steno metati prêcher à des sourds (ali dans le désert)
metati komu polena pod noge mettre des bâtons dans les roues à quelqu'un, faire des difficultés à quelqu'un
metati pesek v oči jeter de la poudre aux yeux
metati senco projeter de l'ombre, faire ombre
metati se na kolena pred kom tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
metati se komu v naročje se jeter dans les bras de quelqu'un
metati se s kom lutter contre quelqu'un, se battre avec ali contre quelqu'un, familiarno se colleter, se tabasser
metati vse v en koš jeter (ali mettre) tout dans le même sac, ne pas faire de distinction

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

metáti lanzar; echar; tirar; proyectar

metati bombe (aer) lanzar bombas
metati (ne) ugodno luč na kaj presentar a/c bajo un aspecto favorable (nada favorable)
metati senco proyectar sombra
metati denar skoz okno tirar el dinero por la ventana
metati oči na kaj poner la mira en a/c
metati komu polena pod noge poner obstáculos (ali dificultades) a alg
metati se s kom luchar contra alg
metati pesek v oči deslumbrar (a alg); embaucar (a alg)

meteor samostalnik
1. v astronomiji (nebesni pojav) ▸ meteor, hullócsillagSvetle meteorje bomo videli vsako noč, če bomo opazovali nebo, ki ni oblačno. ▸ Világos hullócsillagokat minden éjjel láthatunk, ha a felhőtlen eget figyeljük.

2. (kamnita gmota) ▸ meteorit, meteorDinozavri so primer množičnega izumrtja, saj so pomrli, ko je na Zemljo padel meteor. ▸ A dinoszauruszok a tömeges kihalás példája, hiszen akkor haltak ki, amikor egy meteorit csapódott a Földbe.

3. (o nenadni pojavitvi ali uspehu) ▸ meteorČe jim uspe preboj v parlament, so ti politični meteorji lahko dobrodošla pomoč pri sestavljanju vlade. ▸ Ha sikerül bejutniuk a parlamentbe, ezek a politikai meteorok szívesen látott segítséget jelenthetnek a kormányalakításban.
Pevka Katy Perry se je na letošnjem glasbenem nebu pojavila kot meteor. ▸ Katy Perry idén meteorként jelent meg a zenei világ égboltján.
Kot meteor je zablestel tistega leta na turnirju v Barceloni, čeprav dotlej zanj niso slišali niti največji poznavalci. ▸ Abban az évben meteorként tűnt fel a barcelonai tornán, pedig addig még a legnagyobb hozzáértők sem hallottak róla.

met|er¹ [é] moški spol (-ra …) der/das Meter (kubični Kubikmeter, kvadratni Quadratmeter, Geviertmeter, prostorninski Raummeter)
tekoči meter Laufmeter, laufender Meter
teža na tekoči meter das Metergewicht
fizika meter na sekundo die Metersekunde
pol metra ein halber Meter, einen halben Meter
blago na meter die Meterware
na metre meterweise
2 metra/5 metrov/100 metov 2/5/100 Meter
višina dveh metrov eine Höhe von zwei Metern
na nadmorski višini 500 metrov in einer Höhenlage von 500 Metern
šport tek na 100/5000 … metrov der Hundertmeterlauf/Fünftausendmeterlauf