Franja

Zadetki iskanja

  • znák signe moški spol , signal moški spol , marque ženski spol , repère moški spol , indice moški spol , symptôme moški spol , symbole moški spol

    (v pismu) vaš znak votre référence
    znak bolezni (zdravja) signe de maladie (de santé)
    bralni znak liseuse ženski spol, signet moški spol
    znaki časa les signes des temps
    časovni znak (radio) signal (ali top moški spol) horaire
    delilni znak signe de la division
    korekturni znak signe de correction
    množilni znak signe de (la) multiplication
    Morsov znak (akustični) signal morse, (pisani) caractère moški spol morse
    odstotni znak symbole du pourcentage
    prometni znak signal (ali panneau moški spol) de signalisation (routière)
    stikalni znaki symboles des éléments de circuit
    tovarniški znak marque de fabrique
    vodni znak niveau moški spol de l'eau, filigrane moški spol
    znak z zastavicami (mornarica) signal par fanions
    na (določen) znak à un signal donné, sur un signal
    v znak prijateljstva (zahvale) en (ali comme) signe d'amitié (de reconnaissance)
    dati znak za odhod donner le signal du départ
    to je dober (slab) znak c'est bon (mauvais) signe, c'est de bon (mauvais) augure
    sporazume(va)ti se z znaki se faire comprendre par (des) signes
  • znák (-a) m

    1. segno, segnale, contrassegno; carattere; insegna; distintivo:
    grafični, pisni znaki segni grafici, scritti
    znak društva, organizacije distintivo della società, dell'organizzazione
    prometni znaki segnali stradali
    krona, žezlo in drugi vladarski znaki la corona, lo scettro e le altre insegne del sovrano

    2. segnale, segno, cenno:
    dati znak z glavo fare un cenno, un segno con la testa
    svetlobni, zvočni znaki segnali luminosi, acustici

    3. segno; sintomo:
    kazati znake napetosti, živčnosti mostrare segni di tensione, nervosismo
    vidni znaki staranja segni evidenti di senescenza
    bolezenski znaki sintomi di malattia
    nadaljevati stavko v znak protesta continuare lo sciopero in segno di protesta

    4. tratto, carattere:
    bistveni znaki kakega pojma i tratti essenziali di un concetto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jur. blagovni znak marchio di fabbrica
    zal. bralni znak segnalibro
    lingv. črkovni znak carattere, lettera
    diakritični znak segno diacritico
    pošta klicni znak segnale di chiamata
    muz. prestavni znak accidente
    biol. spolni znaki caratteri sessuali
    primarni spolni znaki organi genitali
    tisk. tiskarski znaki segni tipografici
    tiskarjev znak contrassegno del tipografo
    num. vodni znak filigrana
    trg. znak kakovosti marchio di qualità
    mat. znak plus, minus segno più, meno
    avt. znak stop segnale, cartello stop
    trikotni prometni znak triangolo
    trg. znak za kvalitetno volno marchio (di qualità) della lana
    astr. zodiakalni znak segno zodiacale
  • znamenítost (-i) f curiosità, attrattiva, bellezza; monumento:
    kulturne znamenitosti i monumenti (culturali)
    naravne znamenitosti le bellezze, le attrattive naturali
  • známenje signe moški spol , marque ženski spol , signal moški spol ; (ob poti) calvaire moški spol

    Kajnovo znamenje signe de Caîn
    materino znamenje tache ženski spol de vin, envie ženski spol
    napraviti znamenje križa (pokrižati se) faire le signe de la croix
    to je dobro (slabo) znamenje c'est de bon (mauvais) augure
  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • znán (-a -o) adj.

    1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
    najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
    obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
    znan lažnivec un solenne bugiardo
    znana spogledljivka una notoria cocotte

    2. noto, conosciuto:
    znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
    povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia

    3. conosciuto, diffuso:
    ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
    v mestu ni bil znan non conosceva la città
    mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione
  • znàn connu

    dobro znan bien connu
    splošno znan notoire, public
    svetovno znan connu de tout le monde, universellement connu, de renommée universelle
    kot je znano comme on (le) sait
    znan je, da on sait que, il est connu que
    ali vam je to znano? êtes-vous au courant de cela?, avez-vous connaissance de cela?
    gotovo ti je znano, da tu sais sans doute que, tu n'es pas sans ignorer (ali sans savoir) que
    splošno znano je, da c'est un fait connu, tout le monde sait que, personne n'ignore que
    biti znan s kom (bien) connaître quelqu'un
  • znanj|e srednji spol (-a …) das Wissen, Kenntnisse množina (faktografsko Faktenwissen, osnovno Grundwissen, Grundkenntnisse, poprejšnje Vorkenntnisse, Vorwissen, specialno Spezialwissen, strokovno Fachkenntnisse, šolsko Schulwissen, Schulkenntnisse, kuhanja Kochkenntnisse, le napol Halbwissen, strojepisja Schreibmaschinenkenntnisse, tujih jezikov Fremdsprachenkenntnisse), das Können; der Kenntnisstand
    trdno znanje gefestigtes Wissen
    preverjanje znanja die Leistungsmessung
    test znanja der Leistungstest
    vprašanje znanja die Wissensfrage
    željan znanja wissensdurstig
    širokih znanj kenntnisreich
    reven po znanju kenntnisarm
    želja po znanju der Wissensdurst
    dati komu kaj na znanje (jemandem etwas) zu wissen geben, zu verstehen geben
  • znánje (-a) n

    1. conoscenza; cognizione, nozione; scibile; scienza; padronanza:
    sistematično, temeljito znanje conoscenze sistematiche, profonde
    vrzeli v znanju lacune nella conoscenza
    meje človeškega znanja i confini dello scibile umano
    razširiti šolsko znanje ampliare le nozioni acquisite a scuola
    znanje tujega jezika conoscenza, padronanza di una lingua straniera

    2. star. (veščina, spretnost) abilità:
    telovadba in druga znanja la ginnastica e altre abilità
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dati na znanje riferire, far sapere, mettere a conoscenza
    sprejeti, vzeti na znanje tener conto (di), prendere in considerazione
    pren. odliv znanja v tujino fuga dei cervelli, brain drain
    šol. formalistično znanje nozionismo
    uporabno znanje conoscenze, nozioni pratiche
    PREGOVORI:
    v znanju je moč volere è potere, per chi ha sapere
  • znánost (-i) f

    1. scienza:
    metode, odkritja znanosti i metodi, le scoperte della scienza
    doktor znanosti dottore in scienze
    Slovenka akademija znanosti in umetnosti Accademia Slovena di Scienze e Arti
    agronomske, humanistične, naravoslovne, vojaške znanosti scienze agrarie, umanistiche, naturali, militari
    teoretične, uporabne znanosti scienze teoriche, applicate

    2. (lastnost znanega) conoscenza; pren.
    črna znanost magia nera
  • znášati1 (-am) | znêsti (znêsem)

    A) imperf., perf.

    1. portare; accumulare, ammucchiare:
    znašati prtljago na vlak portare le valige sul treno
    znašati material od vsepovsod ammucchiare materiali da ogni dove

    2. fare, deporre (le uova)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    znašati jezo nad kom sfogare la rabbia su qcn., strapazzare qcn.

    B) znášati se (-am se) | znêsti se (znêsem se) imperf., perf. refl. accanirsi su qcn., infierire su, contro qcn.; sfogare la rabbia su qcn.
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • znížati abaisser, (ra)baisser, réduire, diminuer

    znižati glas baisser la voix
    znižati ceno (življenjsko raven, standard) baisser le prix (le niveau de vie, le standard)
    po znižani ceni à prix réduit, au rabais
  • znížati (-am) | zniževáti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. abbassare:
    znižati glas abbassare la voce

    2. abbassare, ridurre, calare, diminuire:
    znižati cene abbassare, ridurre i prezzi
    znižati razlike diminuire le differenze, ridurre il divario

    3. (spustiti, spuščati) abbassare:
    znižati rolete abbassare le persiane

    B) znížati se (-am se) | zniževáti se (-újem se) perf., imperf. refl. abbassarsi, calare, scendere:
    temperatura se je znižala za pet stopinj la temperatura è scesa di cinque gradi
    življenjska raven se je znižala il tenore di vita è sceso notevolmente
  • znòj sudor m ; glej pót II

    krvavi znoj sudor de sangre, sudor sanguíneo
    znoj ga je oblival un sudor se le iba y otro se le venía
  • znótraj dedans, au-dedans, à l'intérieur

    od znotraj du dedans, de l'intérieur
    na znotraj en dedans, vers le dedans, vers l'intérieur
    znotraj hiše à l'intérieur (ali au-dedans) de la maison
  • znótraj

    A) adv. dentro, di dentro, internamente:
    deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
    pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

    B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
    hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
    zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
    nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito
  • zób dent ženski spol

    zob časa les ravages (ali les outrages) du temps
    zob končnik (podočnjak, sekalec) (dent) molaire ženski spol (canine ženski spol, incisive ženski spol)
    mlečni zob dent de lait (ali de première dentition)
    modrostni zob dent de sagesse
    sprednji zobje dents de devant
    spodnji (zadnji) zobje dents du bas ali d'en bas, de dessous (du haut ali d'en haut, de dessus)
    strupni zob dent à venin
    votel, gnil zob dent cariée
    do zob oborožen armé jusqu'aux dents
    umetni zobje dents artificielles, fausses dents
    zobje me bolijo j'ai mal aux dents
    dobivati zobe faire ses dents
    izdreti zob arracher (ali extraire) une dent
    jezik za zobe! tenez votre langue!, taisezvous!
    jezik za zobmi držati (figurativno) garder le silence, familiarno ne pas desserrer les dents, ne (pas) piper mot
    ničesar ne imeti za pod zob n'avoir rien à se mettre sous la dent
    pokazati zobe (figurativno) montrer les dents
    zobe si izmiti (očistiti, otrebiti) se laver (se nettoyer, se curer) les dents
    stisniti zobe (od jeze) serrer les dents (de rage)
    šklepetati z zobmi (od mraza) claquer des dents (de froid)
    škripati, škrtati z zobmi craquer, crisser, grincer des dents
    zlomiti si zob se casser une dent
    oko za oko, zob za zob œil pour œil, dent pour dent
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
  • zóper

    A) adv. contro; in contrario:
    glasovati zoper votare contro
    ne imeti nič zoper non avere nulla in contrario

    B) zóper prep. (z akuz.) contro:
    nastopiti zoper rasno razlikovanje dichiararsi contro la discriminazione razziale
    protestirati zoper nove zakone protestare contro le nuove leggi, contestare le nuove leggi
    ukrepati zoper draginjo prendere misure contro il carovita
    delati zoper pravila agire contro le regole
    biti neodporen zoper okužbo non essere resistente all'infezione