Franja

Arginūssae (Arginūsae) -ārum, f (Ἀργι- νοῦσσαι , sc.νῆσοι z belo glino bogati otoki) Arginuse (-nuze), trije krednati otoki ob eolski obali nasproti otoka Lesbosa, znani po bitki l.406: Ci., Val. Max., Plin.

Argō¹ -ūs, acc. in abl.-ō, heterocl. acc. tudi Argōn (Pr.), f (Ἀργώ) Argo (gen. Arge), ladja, s katero je Jazon s svojimi tovariši plul v Kolhido po zlato runo: V., O., Pr. idr.; od Minerve kot „ladja Argo“ uvrščena med zvezde: Ci. (Arat.), Hyg., Col. Od tod adj. Argōus 3 (Ἀργῷος) Argin, argonavtski: remex H., columba Pr., mālus, ratis, vela Val. Fl.; subst. Argonautae -ārum, m (Ἀργοναῦται) argonavti (= Jazon in tovariši): Varr., Ci. idr., porticus ali spatia Argonautarum Mart. argonavtsko stebrišče v Rimu s podobami argonavtskih dogodkov; glede na ἀργός (len, brezdelen) rabi Mart. (III, 67, 10) v besedni igri ime Argonautae v pomenu „leni mornarji“: non nautas puto vos, sed Argonautas.— Od tod subst. Argonautica -ōrum, n(Val. Fl.) Argonavtika, pesnitev o potovanju argonavtov.

argomentare

A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti

argomento m

1. dokaz, sklep, argument:
addurre argomenti navajati dokaze

2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

3. znak, znamenje, indic:
argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
cambiare argomento preiti na drugo temo
uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
entrare in argomento načeti temo

Argos, le nom. in acc., n (τὸ Ἄργος) Arg(os), večinoma (zlasti v odvisnih sklonih) Argī -ōrum, m Argi (gen. Argov),

1. pozneje pokrajina Argolis na Peloponezu, pesn. Grčija nasploh: quantum impulit Argos Lucan.

2. pogosto gr. mestno ime,
a) glavno mesto (ob Inahu) pokrajine Argolide: Varr., O., Mel., aptum equis Argos H. (ἱππόβοτον Hom.), Argos Inachium ali Dipsium Plin.; v obliki Argi: Pl., H., L.; od tod adj. α) Argēus (Argīus) 3 (Ἀργεῖος) argovski, argoški, iz Argov: Tiburis Argei... arva O. ali Tibur Argeo positum colono H. (po mitu so tibursko mesto ustanovili trije bratje Tiburnus ali Tiburtus, Catillus in Coras, vnuki argovskega vladarja Amfiaraja). β) pogosteje Argīvus 3 (Ἀργεῖος , eol. ἈργεῖΦος) argovski, argoški, argivski, iz Arga (pokrajine ali mesta), iz Argov: orator, sacerdos Ci., Iuno Ci., V. kot boginja zaščitnica argovskega mesta, augur(= Amfiaraj iz Argov) H., iuventus(= Tiburt, Katil in Kora) V., civitas Arn.; pesn.= grški: Argo, qua vecti Argivi delecti viri Enn. ap. Corn., castra, ensis, phalanx, Helene V., Argiva pompae facies O., pubes Cat., heroinae, quas dedit Argivis Dardana praeda viris Pr., pudicitia Pr.; subst. Argīvus -ī, m, pogosto pl. Argīvī -ōrum, m Argovec (Argivec), Argovci (Argivci): abituros agro Argivos Pl., alia species Iunonis Argivis, alia Lanuvinis Ci., Damocles erat Argivus N.; pesn. v pl.= Grki: Val. Max., exurere classem Argivôm (=Argivorum) V., ter pereat (murus) meis excisus Argivis H. γ) Argolis -idis, f (Ἀργολίς) argovska, argoška, argolidska: Alcmene, puppes O.; subst. Argolis -idis, f Argolida, peloponeška pokrajina, ves polotok med Argolidskim in Saronskim zalivom: Mel., Plin. δ) Argolicus 3 (Ἀργολικός) argolidski (= ki se tiče pokrajine Argolide): mare V., urbs(=Argos) O., leo Sen. tr. nemejski lev, sinus Plin.; pesn. = grški: duces O. vojskovodje v trojanski vojni, classis O., classes Ci., navis Ci. (Arat.) ladja Argo (kot ozvezdje), gens, reges, tela V. ε) Argus 3 argovski, argoški, iz Argov: pater Pl.
b) Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg(os), epirsko mesto, imenovano tudi Argos Amphilochi Mel. ali Argos Amphilochicum Plin.
c) Argos Pelasgicum Plin. Pelasgovski Arg(os) v Tesaliji.
č) Argos Hippium Plin. Konjski Arg(os), mesto v Davenski Apuliji, pozneje Argyripa in naposled Arpi.

argūmentum -ī, n(arguere)

1. dokaz(ilo), (dokazni) razlog: Sthenium sine ullo argumento ac sine teste damnavit Ci., Galli negant, at vis argumentorum coarguit Ci., argumenta atque indicia sceleris Ci., argumenta et rationes Ci. dokazi in sklepi, argumenta ratione concludentia Ci. dokazi z razumskim sklepanjem, signa atque argumenta Pl. ali signa rerum et argumenta Q. stvarni dokazi in krivdo dokazujoči razlogi, tako tudi: res ipsa tot tam claris argumentis signisque lucet Ci.; ut intellegatis, certissima accipite argumenta Ci., argumentum parum potens Sen. ph. premalo prepričevalen dokaz, argumenta potentissima Q.; afferre argumenta, astringere breviter argumenta Ci., argumenta ducere ab (ex) aliqua re Q., aliquid est argumento Ci., L. ali (satis) magno ali maximo argumento Ci. je (služi) v... dokaz, quo argumento? Pl. iz kakega razloga? kako to misliš? uti argumento sensus sui Ci. iz svojega čutnega zaznavanja (iz svoje izkušnje) dobivati dokaz, si in omne argumentum modestiae fingimur Sen. ph. če se poskušamo na vsak način izkazati za ponižne; pren. znak, znamenje: odii Ci., amoris Petr., quae res pertenui argumento patefacta est Ci., magno argumento est me fuisse moderatum Ci. dokazuje, jasno kaže, tibia et cantus animi laeti argumenta O.

2. met. opis(ovanje), pripoved, povest, basen, zgodba: argumentum est ficta res, quae tamen fieri potuit Ci., cuius contionis primum universum argumentum... audite Ci. celostni opis, sunt... in columnarum spiris insculptae nominum eorum argumento lacerta atque rana Plin. za označitev njunih imen, hoc argumentum docet (monet) Ph. ta basen uči = ό λόγος δηλοῖ, hoc argumento Ph. v tej basni, argumenta inferorum Suet. zgodbe iz podzemlja; pren. (o umetninah) ploskoviti relief, poglobljeni relief, ploskorez, (bajeslovni) obraz, upodobitev, podoba: ex ebore diligentissime perfecta argumenta erant in valvis Ci., clipeum... Io auro insignabat, iam saetis obsita, iam bos, argumentum ingens V.,(crateram) longo caelaverat argumento O. je bil vanj vrezal dolgo zgodbo, vetus in telā deducitur argumentum O. v tkanino se tke stara zgodba, si argumento (Parrasi tabulae) offenderetur Suet. ako bi ga žalil predmet.

3. occ. vsebina, snov,
a) kakega spisa ali govora: epistulae, scribendi Ci. ep., libri Suet., orationis Asc.; prava vsebina: epistula absque argumento et sententia Ci. ep., tabulae... novae quid habent argumenti, nisi... Ci.
b) kake pesnitve: fabulae Ter., tragoediae Pl., T., mimorum argumenta Ci., argumentum narrare Ter., argumento fabulam serere L. po kaki snovi v celoto spojiti, sumque argumenti conditor ipse mei O. in ustvarjam si sam snov svojih pesmi.

4. met. dramsko delo, gledališka igra (tragedija ali komedija): tragici poëtae, cum explicare argumenti exitum non potestis, ad deum confugitis Ci. če ne morete dokončati svoje igre, se pa zatečete k bogu (=„ex machina“); pren. komedija = slepilo: auctor argumenti L., nocturnum hoc fictum et compositum argumentum L.

argyranchē -ēs, f (gr.ἀργυράγχη) po subst.συναγψη (vratno vnetje) denarna stiska, sila za denar (sarkastično): Gell.

arhitekt samostalnik
1. (kdor načrtuje gradbene projekte) ▸ építészPo približno enem letu gradnje se že kaže približen obris tistega, kar so si zamislili arhitekti. ▸ Egy évnyi építkezés után már nagyjából kezdenek kirajzolódni az építészek által elképzelt épület körvonalai.

2. (snovalec; idejni vodja) ▸ hajtómotor, kitervelő, kovácsKot še poroča francoska tiskovna agencija, je bil Pfizer v preteklih nekaj letih večkrat arhitekt agresivnih, a ne vedno uspešnih poslovnih odločitev. ▸ A francia hírügynökség jelentése szerint az elmúlt néhány évben a Pfizer többször is agresszív, de nem mindig sikeres üzleti döntéseket hozott.
Bil je sploh eden glavnih arhitektov napada na Irak leta 2003. ▸ A 2003-as Irak elleni támadás egyik fő kitervelője volt.
Nekdanji premier velja za glavnega arhitekta gospodarskega vzpona še pred tremi desetletji zelo nerazvitega kmetijskega otoka. ▸ Az egykori miniszterelnök a három évtizede még igen fejletlen mezőgazdasági sziget gazdasági fejlődése fő hajtómotorjának számít.

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija

Ariadnina nit stalna zveza
1. (rešilno sredstvo) ▸ Ariadné fonala
In zagotovo to ni bilo avtorjevo Sizifovo delo, saj nas kot Ariadnina nit vodi iz labirinta nevednosti. ▸ És biztosra vehető, hogy ez nem a szerző sziszifuszi munkája volt, hiszen Ariadné fonalaként vezet ki bennünket a tudatlanságból.

2. potapljanje, jamarstvo (vrvica) ▸ Ariadné fonala
V globino vodi tanka vrvica, Ariadnina nit, ki potapljaču omogoča, da se na gladino vrne po poti, po kateri se je spuščal v globino. ▸ Egy vékony vezetőkötél, Ariadne fonala vezet a mélybe, lehetővé téve a búvár számára, hogy azon az úton térjen vissza a felszínre, amelyen a mélybe ereszkedett.

ariēs -etis, m

1. oven, jarec: udisque aries in gurgite villis mersatur V., aries dux Pr. oven vodnik; o zlatorunem ovnu, ki je nesel Friksa in Helo: Pl., Varr., petebant illam pellem inauratam arietis Colchis Enn. ap. Ci. et ap. Corn.; pren. spravni oven (po zakonu kralja Nume so morali darovati ovna za pokoro ob nenaklepnem uboju): Serv., Fest.; od tod: ex quo aries subicitur ille in vestris actionibus Ci.

2. pren.
a) „morski oven“, neka morska žival: Plin., Cl.
b) ozvezdje Oven: Ci. (Arat.), O., Vitr., Hyg.
c) bojni oven, zidolom, trkač (dolga in debela klada z železno ovnovo glavo na koncu, na vrveh viseča izpod oprtega bruna; s to napravo so oblegovalci prebijali in predirali mestno zidovje): percussit murum aries Ci., prius, quam murum aries attigisset C., murum arietibus feriri vident S., sternere ariete muros L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., pulsare ariete muros V., arietum pulsu Cu., arietes immittere C. ali admovere Cu.; meton: labat ariete crebro ianua V. od pogostnih ovnovih sunkov.
č) poševno postavljen oporni steber pri mostu, valolom: sublicae pro ariete subiectae C.

Opomba: Pesniki včasih, toda le v odvisnih sklonih, konzonantirajo vokal i, zaradi česar se a podaljša, npr.: pulsabant āriete muros V. ali labat āriete crebro ianua V.(beri árjete).

arietīnus 3 (ariēs)

1. ovnov(ski): testiculi Corn., Plin., cornu, ungula Plin., cornua Hyg. rogova ozvezdja Ovna.

2. ovnovi glavi podoben: cicer Col., Petr., Plin.; pren.: oraculum Gell. dvoumno (podoba, posneta po narazen stoječih ovnovih rogovih).

arinca -ae, f vrsta žita, sicer olyra, rž, po drugih enozrnica: Plin.

Arīōn, redkeje Arīō, -onis, acc. -onem in(pesn.)-ona, m (Ἀρίων) Arion,

1. ditirambik in citrar iz Metimne na Lesbu (ok. l.600), ljubljenec korintskega tirana Periandra, po mitu ga je delfin rešil na Tenarsko predgorje: Ci., V., O. idr. Od tod adj. Arīonius 3 (Ἀριόνιος) Arionov: nomen O., lyra O., Pr.

2. pitagorejec, Platonov sodobnik: Ci., Val. Max.

3. govoreči in vedežujoči konj, ki ga je Neptun podaril Adrastu: Cl., vocalis Pr., Adrasteus Stat.

Aristīdēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Ἀριστείδης) Aristid,

1. po pravičnosti znan Atenec, Lizimahov sin, Temistoklov sodobnik in nasprotnik (l.480): Ci., N., O.

2. Aristid iz Mileta, iz zadnjega ali predzadnjega st. pr. Kr.; v obliki (današnjih) novel je napisal pohujšljive „Miletske zgodbe“ (Μιλησιακά , fabulae Milesiae), ki jih je polatinil Lucij Kornelij Sizena: O.

3. kipar, Poliklejev učenec: Plin.

4. tebanski slikar: Plin.

Aristippus -ī, m (Ἀρίστιππος) Aristip iz Kirene, Sokratov učenec in Platonov tekmec, po smrti svojega učitelja ustanovitelj kirenske filozofske šole, katere največje dobro je uživanje (ἡδονή , od tod Aristipovi privrženci οῖ ἡδονικοί); iz te šole se je razvilo epikurejstvo: Ci., H. idr. Od tod adj. Aristippēus 3 (Ἀριστίππειος) Aristipov: illud Aristippeum contemnere Ci. oni Aristipov izrek.

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

arm¹ [a:m] samostalnik
zgornja okončina, laket, roka; krak, ročica; rokav; naročje
figurativno oblast; opora; močna veja

to fly into s.o.'s s vreči se komu v naročje
to fold one's arm prekrižati roke
infant in arms dojenček, čisto majhen otrok, otročiček
to keep (ali hold) s.o. at arm's length varovati se koga, ne pustiti ga blizu
to make a long arm seči po čem
secular arm posvetna oblast
arm of the sea morski rokav
within arm's reach dosegljiv
with open arms prisrčno

arma ženski spol orožje; puška

arma blanca hladno orožje
arma de fuego ognjeno orožje
arma de tiro rápido brzostrelno orožje
ponerse en arma vse potrebno ukreniti
tocar (al) arma trobiti k orožju
armas pl vrsta oborožene vojske; oborožitev; grbovni ščit; obrambna sredstva
escudo de armas grbovni ščit
armas arrojadizas metalno orožje
plaza de armas vojaško vežbališče
sala de armas borilnica; orožarna
alzarse en armas upreti se
estar sobre las armas biti pod orožjem
hacer armas bojevati se, vojskovati se
hacer uso de las armas zgrabiti za orožje
llegar a las armas spopasti se
pasar por las armas ustreliti (po naglem sodu)
probar las armas na preskušnjo dati
rendir las armas položiti orožje
tomar (las) armas zgrabiti za orožje
¡a las armas! k orožju!