Franja

nebstbei poleg, z

nécroser [-ze] verbe transitif, médecine prizadeti z odmrtjem

se nécroser odmirati
dent féminin nécrosée odmirajoč zob

néćati nêćām odklanjati kaj z besedo "neću"

néćo m, zval. nȇćo
1. gl. neća
2. kdor kaj odklanja z besedo "neću": ako neće nećo, a ono će hoćo

Negativgeschäft, das, negativni posel, posel z izgubo

negōtior -ārī -ātus sum (negōtium)

1. kupčevati, tržiti, trgovati na debelo, ukvarjati se s prekupčevanjem (s preprodajo), ukvarjati se z denarništvom (s financami, z denarno trgovino, z bančništvom): Curius, qui Patris negotiatur, multis et magnis de causis a me diligitur Ci., cum se Syracusas otiandi … non negotiandi causā contulisset Ci., equites Romani in Asia negotiati sunt Ci., quod in Gallia negotiatus erat S., qui illic negotiarentur C. ki so se tam ukvarjali s finančništvom = ki so za obresti posojali denar (ali pa nakupovali žito), circumspiciebam, in quod me mare negotiaturus immitterem Sen. ph.

2. sploh kupčevati, tržiti, trgovati: cives Romani negotiandi causa in Gallia constiterant C., sed etiam aviditate praedae ea facinora fiebant, quia negotiandi ferme causa argentum in zonis habentes in commeatibus erant L., ut negotiari possis, aes alienum facias oportet Sen. ph. — Od tod subst. pt. pr. negōtiāns -antis, m
a) veletrgovec, menjalec, bančnik, bankir: praefecturam petivit, negavi me cuipiam negotianti dare Ci. ep.
b) sploh trgovec, prekupčevalec, poslovnež, trgovski posrednik, prodajalec, kupec, obrtnik: negotiantes in basilica Vitr., alia enim dare debemus faeneranti alia colenti agrum, alia negotianti Sen. ph., aratores ac negotiantes Suet.

3. pren. tržiti s čim = ukvarjati (baviti) se s čim, dobiček imeti od česa: animā statim nostrā negotiari Plin.

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

nèmōj nèmōjmo nèmōjte zanikalni velelnik glagola moći z določno obliko glagola, ki je nosilec dejanja, ali z nedoločnikom: nemoj, sine, da se srdiš; nemojte se srditi, drugovi; molim te, nemoj da zaboraviš; molim te, nemoj da zaboraviš; nemojmo vrijedati ljude; nemojmo da vrijedamo ljude: nemoj zaboraviti nikar ne pozabi; nemojte misliti nikar ne misliti; čovjeka stvoriti (da stvoriš), nemoj, bože

neō, nēre, nēvī, nētum (iz *sne-i̯o, indoev. baza *(s)neHi- iz kor. *(s)neH- sukati, tkati, presti, šivati; prim. skr. snāyati [on] ovija, oblači, snāyu vez, kita, tetiva, gr. νέω, νήϑω predem, νῆμα preja, nit, lat. nēmen, nētus -ūs tkanina, preja, sl. nit, hr. nît, lit. nýtis [tkalski] greben, let. nōĩts del statev, snāte platnena odeja, stvnem. nāu, nāan, nājan, nāwan = nem. nähen šivati, stvnem. snuor = nem. Schnur vrv(ica), stvnem. nādala = nem. Nadel = ang. needle igla; prim. tudi skr. snāvan vez, kita, gr. νευρά tetiva, νεῦρον in lat. nervus kita, got. sniwan hiteti, let. snaujis pe(n)tlja, zanka, sl. snuti, snovati, hr. snòvati)

1. presti: subtemen Fr., Amm., subtemen tenue nere Pl., sic stamina nevit O., purpuras colo nere Iust., lana, quae neta est Ulp. (Dig.); poseb. o Parkah: nerunt (gl. opombo) fatales fortia fila deae O., Parcae fatalia nentes stamina Tib.; subst. pt. pf. nēta -ōrum, n spredeno, preja, predivo: aliarum neta aut in globum collige aut texenda compone Hier.

2. metaf. tkati, z (zlatimi) nitmi preplesti (prepletati), vesti: tunicam, molli mater quam neverat auro V., lucentesque auro tunicas (hoc neverat unum mater opus) Stat. — Soobl. (po 3. konjugaciji) neunt: Tib. (3, 3, 36), It . Opomba Sinkop. obl. pf.: nērunt (= nēvērunt): O., nēsse (= nēvisse): Cl.

nephrīticus 3 (gr. νεφριτικός) na ledvicah (obistih) bolan, z bolnimi ledvicami (obistmi): Cael., Plin. Val.

nepomènica ž
1. kača
2. ekspr. nekaj, kar z imenom ni dobro imenovati (npr. bolezen)

nepomènīk -íka m
1. med., vet. antraks, vranični prisad
2. med. skorbut
3. ekspr. nekdo, ki ga z imenom ni dobro imenovati

neptunian [neptjú:niən] pridevnik
geologija neptunski, ki je nastal z delovanjem vode

nerbata f udarec z bičem; ekst. batina

nervenstark z močnimi živci

nesrávnjiv -a -o edinstven, ki se ne more z ničimer primerjati: imala je -e oči

netted [nétid] pridevnik
mrežast; zamrežen
botanika, zoologija z mrežastim ožiljem

netting [nétiə] samostalnik
mreženje; lov z mrežo, mreža

wire netting žična mreža

neùdomljenā djèvōjka z možitvijo nepreskrbljeno dekle

Neunerprobe, die, Mathematik preizkus z devetico, devetični preizkus