seeing2 [sí:iŋ]
1. veznik (tudi seeing that)
ker (pa)
seeing you do not believe me ker (pa) mi ne verjamete
2. predlog
z ozirom na
seeing my difficulties z ozirom na (upoštevajoč) moje težave
Zadetki iskanja
- sega|ti2 [é] (-m) seči (raztezati se) reichen (do bis); (dol herunterreichen, hinunterreichen, gor/navzgor hinaufreichen, v kaj hineinreichen in, preko hinüberreichen, nazaj zurückreichen)
segati do heranreichen an, gehen bis an, voda: stehen bis
segati preko hinwegführen über
segati v prostor (izstopati) vorkragen, ragen
(razprostirati se) sich erstrecken
do koder oko sega so weit das Auge reicht
voda mu sega do vratu das Wasser steht bis zum Hals (tudi figurativno)
figurativno ne segati niti do kolen komu (jemandem) nicht das Wasser reichen können - Segetia -ae, f (seges) Segétija (Segécija), boginja setve: MACR., AUG. – Ista imenovana tudi Segesta -ae, f Segésta: PLIN.
- Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:
1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.
2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.
3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.
4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH. - Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)
1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.
2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst. - selíti trasladar
seliti se cambiar de domicilio, mudarse, estar de mudanza
seliti se v trasladarse a
seliti se emigrar (tudi ptice) - semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov
en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
la semaine dernière, passée pretekli teden
la semaine prochaine prihodnji teden
des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
la semaine seulement le ob delavnikih
semaine de blanc (commerce) beli teden
semaine en cours tekoči teden
semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
semaine sainte (religion) veliki teden
jour masculin de semaine delavnik
chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
(vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo - Semelē -ēs, f in (v odvisnih sklonih tudi) Semela -ae, f (Σεμέλη) Seméla, Kadmova hči, z Jupitrom mati Bakha. Ko je bila noseča, jo je ubila strela njenega božanskega ljubimca, ko ga je preprosila, da se ji je prikazal v vsem svojem božanskem veličastvu: HYG., MACR. idr., arserat obsequio Semele Iovis O., gravidamque dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., Liber Semelā nudus CI., Semelae puer (= Bacchus) H., proles Semelae Bacchus TIB., ut Semelā est combustus (sc. Iuppiter) PR., narrabis Semelae PR., lucus erat. Dubium Semelae Stimulaene vocetur O. Od tod adj. Semelēius ali Semelēus 3 Semélin, semélski, semeléjski: Semeleia proles (= Bacchus) O., Semeleius Thyoneus H., Semelea busta STAT.
- sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)
1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.
2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.
3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.
4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih). - sēm-ēsus 3 (sēmi in edere) na pol pojeden (sneden), na pol objeden (oglodan): IUV., FL., praeda, ossa V. (v nekaterih starejših izdajah semiesa (beri semjesa), tudi semessa), pisces, lardi frusta H. (nekatere izdaje semessos, semessa), serpentes O., opsonia SUET., corpora liberorum PETR.
- sēmi-, pred vokali tudi sēm- (prim. skr. sāmí = gr. ἡμι- = stvnem. sāmi- pol, lat. sēmis, sēmus) le v zloženkah kot prvi člen s pomenom pol, na pol.
- sēmi-axius 3 (sēmi in axis1) privezan na polovico osi (podvozja); kot subst. sēmiaxiī -ōrum, m privezanci na polovico osi: licet nunc sarmentitios et semiaxios appelletis, quia ad stipitem dimidii axis revincti sarmentorum ambitu uriemur TERT. (o kristjanih; gl. tudi sarmentīcius).
- Semīramis (v dobrih rokopisih tudi Samīramis, Samēramis) -midis in (pesn. in neklas.) -midos, acc. -midem, -min, -mim, abl. -mide in -mī, f (Σεμίραμις) Semirámida (Samirámida, Samerámida), legendarna ustanoviteljica asirske monarhije, soproga in naslednica asirskega kralja Nin(os)a, zelo duhovita ženska, ki je prišla na slab glas zaradi svoje pohotnosti in razsipništva; zaslovela je tudi s svojimi visečimi vrtovi, ki veljajo za eno od sedmerih svetovnih čudes antičnega sveta: O., CU., IUST., IUL. VAL., AMM.; apel.: an vero in Syria diutius est Semiramis illa retinenda? CI. (o razsipnem Avlu Gabiniju). Od tod adj. Semīramius 3 Semirámidin: sanguis O., acus MART. babilonska, turres CL. babilonski.
- sēmi-vir -virī, m (sēmi in vir)
1. napol (na pol) mož, polmož = napol mož in napol žival: Chiron, Nessus (dva Kentavra) O., bos (= Minotaurus) O.
2. dvospolnik, obojespolnik, hermafrodit, oboják: PLIN., quisquis in hos fontes vir venerit, exeat inde semivir O.
3. metaf. (pesn. tudi kot adj.)
a) skopljenec: HIER., famuli VARR. AP. NON. (o Kibelinih svečenikih, imenovanih Galli), ingens semivir IUV. (o Kibelinem svečeniku), semiviri chori SIL., iuvenem exsectis virilibus semivirum reddit LACT.
b) nemoški, babji, (po)mehkužen: LACT., ille Paris cum semiviro comitatu V. semivir Phryx V., STAT.
c) sramodejec (o moških, sicer imenovanih pathici ali molles viri, obscaeni viri), „nastavljač“: errare ait homines, qui … caedem pertinere ad illos semiviros crederent L., impure ac semivir LUCAN. - Sēmō -ōnis, m (sorod. s sēmen) Sémo (Semón) = nečlovek, božanstvo (polbog ali bog), sicer tudi staro setveno božanstvo (Semones so bili Bona dea, Priapus, Fannus, Pan, Silvanus idr.); poseb. Sankov vzdevek (gl. Sancus): quaerebam Nonas Sanco Fidio ne referrem an tibi, Semo pater O., aedes eius, quae essent in Palatio, diruendas, bona Semoni Sango censuerunt consecranda L., sed superior portio eos, sicut conspicis, claudit, quos hemitheos dicunt, quos que Latine Semones aut Semideos convenit memorare M.
- semper, adv. (iz *sem = ἕν (prim. semel) in per skozi (prim. parum-per) = „venomer“)
1. zmerom, zmeraj, vsevdilj, vedno, vselej, venomer, ves čas, nenehno, kar naprej; večinoma pri glag.: PL., TER., CA. idr., hoc ego semper optabam ab dis immortalibus CI., id hodie quoque publice semper refectum manet L. redno, vento semper rubet aurea Phoebe V.; v skrajšanih stavkih tudi pri adj.: o mea frustra semper verissima auguria CI., avidam ulteriorum semper gentem L., semper mustum PLIN.; atrib. pri subst. (izpeljanih iz glag.) = nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, vsakokraten, večen: PL., TER. idr., ego pacis semper laudator CI., Hasdrubal pacis semper auctor L., omnes Siciliae semper praetores CI.
2. od nekdaj, od zdavnaj: semper tuum, nuper meum, semper verna PLIN. IUN.; semper okrepljen z adv. cottidie, perenne, adsidue idr. ali adj. adsiduus, omnis: ea mihi cottidie ... semper supplicat PL., lucrum ut perenne vobis semper suppetat PL., ne semper ... adsidue agendi sint mihi TER., cum ruri adsiduus semper viverit CI., assiduis uvida (sc. rura) semper aquis O., ibi semper omne vitae spatium famula fuit CAT.; tako tudi semper et ubique PETR., Q., SUET. - Semprōnius 3 Semprónij(ev), ime patricijskega, pozneje plebejskega rimskega rodu, ki mu pripadajo mnoge rodbine (npr. Atratini, Sophi, Tuditani idr.). Poseb. znani so:
1. Tiberius Sempronius Gracchus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 187, konzul l. 177 in 163, cenzor l. 169, zet Scipiona Afričana starejšega: CI., L., AUR.
2. njegova sinova
a) Tiberius Sempronius Grachus Tiberij Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 133, je poleg drugih zakonov predlagal tudi poseben zakon o novi razdelitvi zemljišč v korist obubožanim slojem rimskega ljudstva ter si s tem nakopal sovraštvo aristokratov, ki so pod vodstvom pontifika Publija Scipiona Nazike l. 133 ubili njega in okoli 300 njegovih pristašev: CI., CORN.
b) njegov mlajši brat C. Sempronius Gracchus Gaj Sempronij Grakh, tribunus plebis l. 123 in 122, je obnovil zakonske predloge svojega brata in sprožil postopek za uveljavitev več novih zakonov zoper aristokrate, ki so ga zato l. 121 usmrtili (po drugi verziji je, ko je uvidel, da zanj ni rešitve, sam ukazal svojemu sužnju, naj ga usmrti): CI., VELL., GELL.
3. Sempronia Sempronija, soproga Decima Junija Bruta, soudeleženka Katilinove zarote: S. – Kot adj. Semprónijev (= Grákhov): lex, leges CI. idr. Od tod adj. Semprōniānus 3 Semprónijev: senatus consultum CI. EP. Gaja Sempronija Rufa, clades L. konzula Gaja Sempronija Atratina. - sēm-ūncia -ae, f (sēmi in ūncia)
I. pol uncije (unče) = pol dvanajstinke asa ali dvanajstdelne celote, 1/24, štiriindvajseti del
1. kot denar: VARR.
2. kot utež = 1/24 funta = 13,64 gramov: semuncia salis cocti COL., auri CI., L., VAL. MAX.; tudi pri dediščinah: facit heredem ex deunce et semuncia Caecinam CI., bona eius semunciā venierunt ASC. za 1/24 vrednosti; pren.: brevis semuncia recti PERS. betvica (kanček, bore malo) modrosti.
3. kot poljska mera = 1/24 orala (iugeri): COL. –
II. metaf. semúncija (= κανϑήλιον), neko nam neznano kmečko orodje: CA. - senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.
- senātus -ūs, m (senex)
1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).
2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.
3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.
Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.