Franja

státi² (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

pokonci státi to stand upright
státi na prstih to stand on tiptoe
státi v pozoru vojska to stand at attention
státi voljno vojska to stand at ease
vod, stoj! vojska squad, halt!
státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
státi komu ob strani to stand by someone
státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
moja ura stoji my watch has stopped
stvari stojé dobro matters stand well
(takó) kot stvari stojé as matters stand
bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
stoj! stop!, halt!, stand still!
státi ravno kot sveča to stand bolt upright
koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
státi trdno kot skala to stand firm as a rock
státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)

státi (stojim) être (ali se tenir) debout; être, se trouver ; (o uri) être arrêté ; (delo, promet) être paralysé ; (tehnika) ne pas fonctionner

nasproti stati être en face (ali vis-àvis) de
pokonci stati se tenir debout (ali droit)
stal je ob oknu il était à la fenêtre
stati na lastnih nogah (figurativno) être indépendant, voler de ses propres ailes
ura stoji la montre (ali la pendule, l'horloge) est arrêtée
stati na straži être de faction (ali en sentinelle)
koliko postelj lahko stoji v tej sobi? combien cette chambre peut-elle contenir de lits?
stati v pozoru se tenir au garde-à-vous
tesno stati drug ob drugem être coude à coude
odkar stoji svet depuis que le monde existe, depuis que le monde est monde
z njim teorija stoji in pade la théorie dépend entièrement de lui
kaj stoji v časopisih? qu'y a-t-il de nouveau dans les journaux?
stoj! halte!, qui vive?

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

státi² (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar

pokonci stati mantenerse derecho
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
stati na strani koga estar de parte de alg
stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
hiša še stoji la casa existe aún
hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
ura stoji el reloj está parado
stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
stati na straži estar de centinela; hacer centinela
odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

stegnus 3 (izpos. στεγνός) trpek, neprijeten, stiskajoč, zadrgujoč, zagolten: sitim sedant, calorem refrigerant, ob id non negandae in febribus constrictis, quas stegnas vocant Plin.

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

stēlli-ger -gera -gerum (stēlla in gerere) = stēllifer zvezdonosen, zvezden, zvezdnat: vias stelligeras aetheris explicans aere cavo sonitum † hic in coturnis Varr. ap. Non., orbes stelligeri portantes signa Ci. (Arat.), axis, polus Stat., cervix, Olympus, mundus Sen. tr., ille, deûm gens, stelligerum attollens apicem Troianus Iulo Caesar avo Sil. (o Cezarju, ob čigar smrti se je prikazala repatica), caelum Sil., stelliger Eridanus sinuatis flexibus errans clara Noti convexa rigat Cl., nec ceterarum me auscultare commentis stelligeri raptus meta permittit M.

sten|a [é] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Wand (tudi biologija, figurativno), die Mauer; tehnika die Wand, die Wandung (cevna Rohrwandung); (čelna Stirnwand, garderobna Garderobenwand, inštalacijska Installationswand, ločilna Trennwand, Scheidewand, nasprotna Gegenwand, notranja Innenwand, ognjevarna Feuerschutzwand, prečna Querwand, pregradna Trennwand, premična Stellwand, Rabitzova Rabitzwand, sprednja Stirnwand, steklena Glaswand, iz desk Bretterwand, iz letev Lattenwand, stranska Seitenwand, svinčena zaščitna Bleisiegelwand, vmesna Zwischenwand, vzdolžna Längswand, zadnja Hinterwand, Rückwand, zaščitna Schutzwand, zunanja Außenwand, zvočna Schallwand; biologija, medicina celična Zellwand, plodnična Fruchtknotenwand, črevesna Darmwand, trebušna Bauchwand, želodčna Magenwand)

2. die Wand ( geografijagorska Bergwand, ledena Eiswand, južna Südwand, severna Nordwand, vzhodna Ostwand, zahodna Westwand, skalna Felswand, Steilwand)
ležeč ob steni wandständig
s tenkimi/debelimi stenami/s tanko/debelo steno dünnwandig/dickwandig, starkwandig
z dvojno steno doppelwandig
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

sterilis -e (prim. skr. starī́ḥ krava jalovica, gr. στεῖρα [iz *στέρjα] nerodovit(n)a, jalova, στέριφος nerodoviten, got. staírō nerodoviten, stvnem. stero oven, nem. Sterke junica, krava, ki se še ni otelila, islandsko stirtla nerodovitna krava)

1. nerodoviten, neploden, jalov, sterílen (naspr. fertilis, o ženskah in živalih praegnans, fecunda, gravida): Varr., Sen. ph. idr., agri, silvae, arena V., avenae V. bilnice, ljuljka, platani V. ob katerih niso speljane trte, vacca (= gr. στεῖρα βοῦς) V. jalovica, jalovka, jalova samica, jalova krava, iuvenca O., ova Plin., tellus O., aristae O. prazni, ulvae, herba O., steriles herbas eligens Cu. plevel, sterile solum Cu., humus Cu., Pr., palus H., semen Cat., vir(i) Cat., Plin., Mart., Octavia T., uxor Sen. rh., Iuv., domus Pr. brez otrok; sterile est z inf.: serere e pampinariis sterile est Plin. podraslekovi potaknjenci so jalovi, podraslekove reznice so jalove. Adv. steriliter: Eccl.

2. metaf.
a) prazen, brez česa: prospectus Pl. brez ljudi, neobljuden, brezljuden, manus, amator Pl. ali epistulae Plin. iun. ali amicus Iuv., Mart. brez daril, Februarius Ci. ep. ne prinašajoč nič daril ali (po T.) ne dajajoč nič zaslužka, vadum Sen. tr. brez vode, civitas ab aquis Ap., nummi Icti. ne obrestujoč(i) se; poklas. z gen.: steriles veri Pers. ki ne poznajo resnice, sterilis laurus bacarum, steriles plumbi lapides Plin.; z abl.: temporis punctum aut beneficio sterile aut vacuum laude Plin. iun.
b) jalov, neploden, nerodoviten, neuspešen, brezuspešen, nekoristen, brezkoristen: annus (naspr. fertilis) Sen. ph., ingenii fuit sterilis Sen. ph. bil je neplodnega duha = imel je malo duha, senium hominis Col., labor Mart., amor O., Stat. ne vračana, fama Stat., Mart., cathedra Mart., Iuv. ki ničesar ne da (prinese, vrže); pesn. preg.: siccum sterili vomere litus aro O. ali litus sterili versamus aratro Iuv. = zastonj delam(o), zastonj se trudim(o); poklas. z gen. reven s čim, brez česa: virtutum sterile saeculum T., quae urbes talium studiorum fuere steriles Vell.

3. occ. meton. jaloveč, povzročajoč nerodovitnost: frigus Lucan., hiems Mart., nec sterilem seges (sc. sentiet) rubiginem H. suhe sneti. — Soobl. sterilus 3: Fest., P. F., corpora sonitu sterila Lucr. brez glasu.

sterilitās -ātis, f (sterilis)

1. jalovost, neplodnost, nerodovitnost, sterilnost: sterilitas agrorum vel fertilitas Ci., terrarum Lact., arborum Plin., vitium, annonae Col., frugum Vell., feminarum, mulierum Plin., in sterilitate naturae Ci. (o mešancih, križancih, polutanih); abs.: Sicyonem fames invasit ac sterilitas Plin., magnā quondam sterilitate Suet. ob slabi letini (ob slabem pridelku, obrodu, obrodku); v pl.: assiduae sterilitates Suet. ali continuae sterilitates Plin. iun. hude (slabe) letine; pren.: paulatim in sterilitatem emarcuit maiestas Plin. je propadlo, sterilitas fortunae Plin. revščina.

2. meton.: caelestis sterilitas Plin. jaloveče (nerodovitnost povzročajoče) vreme.

stertō -ere (—) (—) (sor. s sternuō; gl. to besedo) smrčati, hrkati: H., L., Plin., Iuv., Pers., T., Q., Petr., Ap., Amm., M., Char., Serv. idr., ibi labore delassatum noctem totam stertere Pl., illud „stert[er]it“ volui dicere: sed quia consimilest quom stertas quasi sorbeas Pl., fatuos est, insulsus, tardus, stertit noctis et dies Ter., et vigilans stertis nec somnia cernere cessas Lucr., per me vel stertas licet Ci., diem totum stertebat H., imposita gremio stertere fronte potes O., si socer ignavus vidua stertisset in aula O., solebant et manibus stertentis socci induci Suet., antequam in latus converto ut stertam Fr., in desidiam obsessores traduxerunt et vigiliis, quibus ob securitatem altiore stertitur somno, civitatis aditu reserato iuventus exsiluit velox Amm., forte repente † glandum † stertens ranae sonitum desorbentis increpuit M.; pren.: animus pigris stertit in praecordiis Prud.

Opomba: Pf. stertuī po Prisc. in Prob.

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

stík (-a) m

1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito

4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento

stĭps¹, stipis, gen. pl. stipium, f (gl. stīpō)

1. majhen novec (penez), novčič (penezek): Capitolii fundamentis iniectae argenti aurique stipes T., stipendium a stipe appellatum est, quod per stipes, id est modica aera colligatur Dig., stipem esse nummum signatum, testimonio est et † de eo quae † datur stipendium militi, et cum spondetur pecunia, quod stipulari dicitur P. F.

2. meton.
a) denarni prispevek, donesek, dar, darilo, milodar, miloščina v denarju, poseb. v bogoslužne namene, pristojbina, taksa: Lucr., Fest., etiam nunc dis cum thesauris asses dant, stipem dicunt Varr., stipem conferre L., Plin., stipem (stipes) dare O., T., ad captandas stipes Suet. daril v denarju, stips amnica Ap. brodarina, brodnina, nodosam exsolvere stipem Val. Max. kazensko pristojbino, globo; occ.
a) miloščina: Sen. ph., Dig., Amm., stipem cogere Tab. XII ap. Ci., stipem cogere ab aliquo L., stipem tollere Ci. beračenje, prosjačenje, stipem ab tyrannis colligere L., exiguae quis stipis aera negat? O.
b) α) dohodek, donos, prinos, izkupiček, prihodek, obròd, obródek, dobiček, plačilo: suburbanum hortum exiguā colere stipe Cu., parvā cur stipe quaerat opes? O., pastiones non minimam colono stipem conferunt Col., fructum non ex stipe advocationum petere Q. β) zaslužek s prodajanjem spolnih storitev (uslug), dohodek od prostituiranja, kurbnína: Tert., ancilla mercenariae stipis Plin. ob kurbnini živeča.

stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso

Stoechadēs (-um, acc. -as, f) īnsulae (Στοιχάδες) Stojhádski otoki, Stojháde, otočje ob južnem obrežju Galije blizu Masilije (trije največji otoki se danes imenujejo îsles d'Hyères: Porquerolles, Port-Cros, île du Levant, dva najmanjša pa Ratonneau in Pomègue): Mel., Plin., T.