Franja

inapprehensive [inəprihénsiv] pridevnik (inapprehensively prislov)
ki ne razume, ki se ne ozira na kaj

inbound [ínbaund] pridevnik
(tudi navtika) ki je na poti domov

incardinare

A) v. tr. (pres. incardino)

1. postaviti, postavljati na tečaje

2. pren. zasnovati na

B) ➞ incardinarsi v. rifl. (pres. mi incardino) pren. biti zasnovan, temeljiti (na)

incarrozzare (pres. incarrōzzo) pozivati potnike na vlak

incatricchiare v. tr. (pres. incatricchio)

1. pog. toskansko razmršiti (lase)

2. peči na gradeli

inceptīvus 3 (incipere) začenjajoč, začeten, na začetku stoječ: particula Don.

incettare v. tr. (pres. incētto)

1. pokupiti, na veliko kupovati

2. pren. pridobivati; zbirati:
incettare voti pridobivati si glasove

inched [inčt] pridevnik
razdeljen na inče, palce; ki meri -- palcev (npr. four-inched)

incipiēnte agg. začeten, na začetku, prvi:
calvizie incipiente prvi znaki pleše

in-clāmō -āre -āvī -ātum

1. intr. zavpiti, glas povzdigniti, zaklicati, zakričati, zadreti (zadirati) se: adversarius … „quo tu turpissime?“ magna voce inclamat H.; z dat. personae: satis fuerat puellae inclamasse O. zaklicati ji; pozneje nam. dat. tudi contra ali in z acc.: contra aliquem voce quam maxima Aur., in eum Gell.; z ACI: inclamare horam tertiam esse Varr.; s finalnim stavkom: Albanus exercitus inclamat Curiatiis, uti opem ferant fratri L.; occ. na pomoč zaklicati, poklicati; abs.: si inclamavero, advoles Ci., nemo inclamavit patronorum Ci.

2. trans. poklicati koga, zavpiti nad kom, zadreti (zadirati) se nad kom (v, na koga): eum nomine inclamavit L., comitem illum suum inclamavit semel et saepius Ci., aliquem acriter i. Pl., deum atque hominum fidem i. (na pomoč poklicati) Gell.; z odvisnim vprašalnim stavkom: unus inclamat alios, quid cessarent L.

inclīnātus 3 nagnjen; od tod metaf.

1. (glede na čas) nagnjen, nagibajoč se: inclinato … die Ci., Plin. iun. ko se je dan že nagnil, ko je sonce že zahajalo.

2. (o glasu) globok, votel, votlo doneč: i. sonus Corn., cum inclinata ululantique voce more Asiatico canere coepisset Ci.

3. (glede na obstanek) nagibajoč se na polom, padajoč, pogrezajoč se, propadajoč: in te domus inclinata recumbit V., i. res L., i. fortuna Ci.

4. (o srcu in duhu) nagnjen, naklonjen, gibek na kaj: plebs inclinatior ad Poenos fuerat L., inclinatae ad suspiciones mentes T.

incliner [-ne] verbe transitif nagniti, upogibati, nagibati (se) k, tendirati (à k); skloniti; ukloniti, siliti koga k, vplivati na koga

incliner le front skloniti čelo
s'incliner prikloniti se, ukloniti se
s'incliner à un argument ukloniti se argumentu
s'incliner devant les faits ukloniti se dejstvom
le mur (s')incline dangereusement zid se nevarno nagiblje
s'incliner devant le monument prikloniti se pred spomenikom

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.

incoccare v. tr. (pres. incōcco)

1. napeti, napenjati puščico

2. tekstil pritrditi, pritrjevati nit na motek

inconcluso nedokončan, nezaključen; na pol gotov

incondicionalmente brezpogojno, na milost in nemilost

incongru, e [ɛ̃kɔ̃grü] adjectif neprimeren, nespodoben, nedostojen; ne na mestu

inconocchiare v. tr. (pres. inconōcchio) dati, dajati na preslico

incontadinarsi v. rifl. (pres. mi incontadino) preseliti se na deželo; pokmetiti se

incontinente(mente) nemudoma, takoj, na mestu