Franja

mériti (-im)

A) imperf. ➞ izmeriti, pomeriti

1. tr. misurare:
meriti dolžino, temperaturo misurare la lunghezza, la temperatura
meriti s koraki, na oko misurare in passi, a occhio
(ocenjevati, vrednotiti) valutare, giudicare
meriti čas cronometrare
meriti razdalje s telemetrom telemetrare
ljubezni ne merimo po besedah l'amore non si giudica a parole

2. intr. (imeti določeno dolžino, višino, površino) misurare:
moški meri meter in osemdeset l'uomo misura un metro e ottanta (cm)
sod meri tristo litrov la botte misura trecento litri

3. pren. (gledati, ogledovati) esaminare, osservare:
meril jo je dolgo, sovražno, zaskrbljeno la esaminò a lungo, con sguardo ostile, preoccupato

4. mirare, prendere la mira, puntare (tudi ekst.); aspirare a:
ta pa visoko meri, vendar ne bo uspel costui mira in alto ma non ce la farà

5. pren. (hoditi) misurare:
meriti sobo gor in dol misurare la stanza per il lungo e per il largo

6. meriti na accennare, alludere:
na koga je meril s temi besedami? a chi alludeva con quel discorso?
ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. meriti besede, da ne bo kaj narobe misurare le parole a scanso di complicazioni
pren. kar dobro je meril cesto barcollava ubriaco per la strada
pren. žena mu meri vsak korak è sua moglie che porta i calzoni
meriti svoje moči misurarsi, gareggiare

B) mériti se (-im se) imperf. refl.

1. misurarsi, competere

2. gareggiare con

mériti medir

meriti na metre, z metrom medir por metros
meriti svoje moči s kom medir sus fuerzas con alg
meriti temperaturo (med) tomar la temperatura
meriti dva metra medir dos metros, tener dos metros (v dolžino de largo, v širino de ancho)
ta sod meri 50 hl este tonel tiene una capacidad de 50 hectólitros
meriti z očmi koga mirar con atención a alg
meriti (ciljati) z orožjem na kaj apuntar a/c
meriti (namigovati) na kaj hacer alusión a a/c
meriti se s kom medirse con alg, rivalizar (ali competir) con alg

mérnik boisseau moški spol

na mernike en abondance, familiarno à la pelle
zaslužiti denarja na mernike gagner beaucoup d'argent

mérnik (-a) m moggio (pl. moggia) (unità di misura e recipiente); hist. staio (pl. staia):
pren. na mernike a moggia
pren. postavljati luč pod mernik mettere la fiaccola sotto il moggio

mérnik fanega f

zaslužiti denarja na mernike ganar dinero a montones

mesarjev pridevnik
(o poklicu) ▸ hentes, mészárosMeso na kavljih se nastavlja ostremu nožu v mesarjevih rokah. ▸ Az akasztókon lévő hús kínálta magát a hentes kezében lévő éles késnek.
Kaj vse smo se naučili, smo lahko takoj ugotovili, saj smo ob mesarjevi pomoči lahko sami delali klobase. ▸ Azonnal láthattuk, hogy mit tanultunk, hiszen a hentes segítségével saját magunk készíthettünk kolbászt.

mesec¹ [é] moški spol (-a …) der Monat
tega meseca (t.m.) dieses Monats (d.M.)
prejšnji mesec od danes: (im) vorigen Monat, od kakega drugega datuma: im Vormonat
prihodnji mesec (im) nächsten Monat, od danes: im kommenden Monat
vsak mesec monatlich, jeden Monat
konec meseca das Monatsende, (na koncu meseca) am Monatende
začetek meseca der Monatsanfang, (na začetku meseca) am Monatsanfang
v roku enega meseca binnen Monatsfrist
več mesecev monatelang
čez en mesec in einem Monat
čez tri mesece in drei Monaten
enkrat na mesec einmonatlich, einmal im Monat
na dva meseca zweimonatlich
na koncu meseca am Monatsende
na začetku meseca am Monatsanfang
povprečno na mesec im Monatsdurchschnitt
ob koncu meseca zum Monatsende
ob začetku meseca zum Monatsanfang
po mesecih monatsweise, monatweise
pred enim mesecem vor einem Monat
pred tremi meseci vor drei Monaten
pred meseci vor Monaten
v mesecu im Monat
v petem mesecu im fünften Monat
v tekočem mesecu laufenden Monats
zadnji v mesecu der Ultimo
že tri mesece trajanje: seit drei Monaten, starost: schon drei Monate
-monat (deževni Regenmonat, jesenski Herbstmonat, koledarski Kalendermonat, lunarni Lunarmonat, nosečnosti Schwangerschaftsmonat, smrti Sterbemonat, življenja Lebensmonat, poletni Sommermonat, pomladni Frühlingsmonat, zavarovalni Versicherungsmonat, zimski Wintermonat)

Mesec [é] moški spol (-a …) astronomija der Mond
polet na Mesec der Mondflug
bližina Meseca die Mondnähe
površina Meseca die Mondoberfläche
| ➞ → Luna, luna

mésec (luna) moon; (koledarski) calendar month

lunarni mésec lunar month
v roku enega méseca within a month
méseca marca in the month of March
danes mésec dni a month today
konec méseca at the end of the month
mésecu day of the month
danes tri mésece three months today
ta mésec, tega méseca (t. m.) this month, the current (ali present) month
9 t.m. the 9th of this (ali of the present, of the current) month, the 9th inst. (= instant)
prihodnji mésec next month, prox. (= proximo)
pretekli mésec last month, ult. (= ultimo)
dne 1. prihodnjega méseca on the 1st prox.
vzhod (zahod) méseca moonrise (moonset)
mésece dolgo going on for months, of some months' duration, lasting months
mésec sije the moon is shining
koliko zaslužiš na mésec? how much do you make a month?
vsake 3 mésece every three months
enkrat, dvakrat na mésec once, twice a month
vsak mésec, enkrat na mésec monthly

mésec mois moški spol ; (luna) lune ženski spol

na mesec, vsak mesec par mois, tous les mois, mensuellement
po cele mesece (pendant) des mois entiers, des mois durant
na vsake tri mesece tous les trois mois, par trimestre
v mesecu maju au mois de mai, en mai
pretekli (prihodnji) mesec le mois passé (prochain)
ob koncu meseca à la fin du mois
10. tega meseca le 10 du mois courant
ona je (noseča) v 5. mesecu elle est dans son cinquième mois
mesec dopustov le mois des congés
mladi mesec nouvelle lune
stari mesec le dernier quartier (de la lune)
pristati na mesecu (luni) atterrir sur la lune, alunir

mésec mes m ; (luna) luna f glej luna

v mesecu maju en el mes de mayo
ta mesec este mes
pretekli mesec el mes pasado
prihodnji mesec el próximo mes
tega meseca, tekočega meseca de este mes, del corriente (mes)
vsak mesec cada mes
vse mesece todos los meses
poletni (zimski) mesec mes de verano (de invierno)
na mesec, vsak mesec por mes, cada mes, mensualmente
v roku enega meseca en el plazo de un mes
ona je (noseča) v 5. mesecu está en el quinto mes (del embarazo)
pristati na mesecu (luni) posarse en la luna, alun(iz)ar

mesén de chair, de viande, charnu; charnel, sensuel

mes na klobasa saucisse ženski spol (de viande)
meseno poželenje désirs charnels, appétits sensuels
mesena ženska femme sensuelle

mesnina samostalnik
pogosto v množini (mesni izdelek) ▸ hústermék, húsáru, hentesáruZima je zato čas za ljubitelje klobas, pečenk in drugih mesnin. ▸ A tél ezért a kolbászok, a sültek és az egyéb hústermékek kedvelőinek az időszaka.

mesno prislov
1. (o vrsti hrane) ▸ húsosBližal se je veliki finale, ki je v tej gostilni popolnoma mesno obarvan. ▸ Közeledett a nagy finálé, ami egy teljesen húsközpontú esemény ebben a vendéglőben.
"Portugalci nam vsak dan pečejo ribe. Še ponoči sanjamo o njih!" so potarnali mesno naravnani slovenski vojaki. ▸ „A portugálok minden nap halat készítenek nekünk. Még éjszaka is erről álmodunk!” – panaszkodtak a húsevő szlovén katonák.

2. (o barvi) ▸ húsZnačilna je gola, mesno rdeča glava z izbočenim zatiljem in grivo na zadnjem delu vratu. ▸ Jellemző rá a kopasz, húsvörös fej, kidülledő tarkóval és sörénnyel a nyak hátsó részén.
Lepljivi mesno rdeči, rožnati ali oranžni cvetovi se razvijajo v velikih socvetjih na vrhu stebelnih poganjkov. ▸ A ragadós húsvörös, rózsaszín vagy narancssárga virágok nagy virágzatban fejlődnek a szárak tetején.

3. (za pridobivanje mesa) ▸ húsBika priporočamo za uporabo v mesno usmerjenih rejah in osemenjevanje krav dojilj. ▸ A bika húshasznú tenyésztésre és anyatehenek termékenyítésére ajánlott.

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

mesojedec samostalnik
1. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevőNekaj juh in svinjskih, puranjih ter telečjih zrezkov bi moralo zadovoljiti zaprisežene mesojedce. ▸ A levesből, a sertés-, pulyka- és borjúszeletből a kínálatnak ki kellene elégítenie a megrögzött húsevőket.
Nisem pretirani mesojedec, saj ni treba, da imam vsak dan na krožniku meso. ▸ Nem vagyok megrögzött húsevő, hiszen nem fontos, hogy minden nap hús kerüljön a tányéromra.
Sopomenke: mesojed

2. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőKot mesojedci smo prav na vrhu prehrambene piramide. ▸ Húsevőként a táplálékpiramis csúcsán állunk.
Ravnovesje v naravi pomeni, da je v naravi pravšnje število rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev. ▸ A természetes egyensúly azt jelenti, hogy a természetben megfelelő számú növény, növényevő és húsevő található.
Večina pajkovcev je mesojedcev, lovijo manjše živali. ▸ A legtöbb pókszabású húsevő állat, kisebb állatokra vadászik.
Sopomenke: mesojed

mesoreznica samostalnik
(naprava za mletje) ▸ húsdaráló

mestni avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ városi autóbusz
Obvoz bo označen, mestni avtobusi na liniji 27 bodo vozili po spremenjeni trasi. ▸ A kerülő útvonal ki lesz táblázva, és a 27-es járat városi autóbuszai módosított útvonalon közlekednek majd.
Povprečna starost mestnih avtobusov je slabih deset let, primestnih pa dobrih sedem let. ▸ A városi autóbuszok átlagéletkora valamivel kevesebb, mint tíz év, az elővárosiaké pedig jó hét év.

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

mest|o² [é] srednji spol (-a …)

1. (kraj) der Platz, -platz (izkrcanja Landungsplatz, pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle, agronomija in vrtnarstvo sajenja Pflanzstelle); (lokacija) der Ort, -ort (astronomsko Sternort, namembno Bestimmungsort)
mest nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort
mesto zločina pravo der Tatort
na licu mesta (na kraju samem) an Ort und Stelle
pravo ogled na licu mesta der Lokaltermin
na več mestih vprašati: verschiedenerorts
na istem mestu gleichenorts

2. (točka) na telesu: die Stelle (boleče schmerzende, wunde), Körperstelle, -stelle (cepljenja Impfstelle, odvzemno Entnahmestelle); na rastlini, stroju ipd.: die Stelle, -stelle ( agronomija in vrtnarstvocepilno Veredelungsstelle, gnilo Faulstelle, dozirno Dosierstelle, mazalno tehnika Schmierstelle, nanašanja Auftragsstelle)
na več mestih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen

3. (citat) die Stelle, (mesto citata) der Ort (navedeno angeführte Stelle, na navedenem mestu am angeführten Ort, n.n.m. a.a.O., citirano Belegstelle, Textstelle, iz biblije Bibelstelle, iz pisma Briefstelle)

4. (urad, izpostava) die -stelle (kontrolno Kontrollstelle, kontrolno na tleh letalstvo Bodenstelle, merilno [Meßstelle] Messstelle, obračunsko Abrechnungsstelle, Verrechnungsstelle, odvzemno Entnahmestelle, plačilno Zahlstelle, predajno Übergabestelle, sprejemno Aufnahmestelle, izdajno Ausgabestelle, stroškovno Kostenstelle)
volilno mesto Wahlstelle

5. matematika die -stelle (decimalno Dezimalstelle, desetic Zehnerstelle, enic Einerstelle, stotic Hunderterstelle, tisočic Tausenderstelle …)

6. lingvistika die Stelle, -stelle (prazno Leerstelle)

7.
mesto in vloga der Stellenwert

8.
na mestu : (tam) an Ort und Stelle
biti na mestu zur Stelle sein
(takoj) auf der Stelle, vom Fleck weg, vom Platz weg, odpustiti: fristlos; (v redu) am Platz, (primeren) geboten, angebracht, angezeigt
ne na mestu fehl am Platz, unangebracht, nicht angebracht/angezeigt
na (tvojem/njenem) mestu an (deiner/ihrer) Stelle
na pravem mestu am rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck
na nepravem mestu (premaknjen) verlagert, figurativno am falschen Fleck
stopicati na mestu auf der Stelle treten (tudi figurativno)
na prvem mestu an erster Stelle
figurativno biti na komandnem mestu am Drücker sitzen
dati na mesto aufstellen, hinstellen, nazaj: zurückstellen
premakniti se z mesta figurativno ins Rollen kommen, [vorwärtskommen] vorwärts kommen
ne premakniti se z mesta nicht vom Fleck kommen, nicht von der Stelle kommen

9. višje/najvišje mesto:
na najvišjem mestu, z najvišjega mesta höchstenorts
na višjem mestu höheren Ortes