Franja

izpočetka d'abord, au commencement, au début

takoj izpočetka dès le début

izpodrézati (-réžem) | izpodrezováti (-újem) perf., imperf.

1. tagliare (di sotto):
izpodrezati matičnike castrare le arnie

2. pren. minare

izpolníti (-ím) | izpolnjeváti (-újem) perf., imperf.

1. adempiere, eseguire, realizzare, esaudire:
izpolniti obljubo mantenere la promessa
izpolniti željo esaudire il desiderio
izpolniti ukaz eseguire l'ordine
ne izpolniti pričakovanj deludere le aspettative
izpolniti obveznosti onorare gli impegni
izpolniti dolžnost adempiere un dovere
izpolniti zaobljubo sciogliere un voto

2. riempire, compilare (modulo, formulario)

3. riempire, completare, colmare:
izpolniti vrzel colmare una lacuna
izpolniti izpraznjeno delovno mesto occupare il posto di lavoro rimasto vacante

4. compiere:
slavljenec je izpolnil osemdeset let il festeggiato ha compiuto ottant'anni

izpreglédati (ne videti) no ver, no notar ; (oprostiti, ne šteti v zlo, prezreti) dispensar

izpregledati koga descubrir (ali calar) las intenciones de alg, adivinar los planes de alg, fam ver el juego de alg; (napako) dejar pasar
izpregledal sem te! fam ¡a ti te he calado yo!
izpregledal je se le cayó la venda de los ojos
on je to izpregledal se lo ha escapado

izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.

A)

1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire

2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa

3. omettere, tralasciare

4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
izpustiti rafal sparare una raffica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta

B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema)

izrájati se (-am se) imperf. refl.

1. biol. degenerare:
celice se izrajajo le cellule vanno degenerando

2. ekst. degenerare, tralignare

izrêči (-rêčem) | izrékati (-am)

A) perf., imperf.

1. dire:
izreči psovke, šale dire bestemmie, barzellette

2. (javno izraziti svoje misli) dichiarare, esprimere:
izreči sodbo o esprimere un giudizio su
izreči opomin dare un'ammonizione
izreči sožalje fare le condoglianze
izreči zahvalo ringraziare

3. pronunciare, proferire; jur.
izreči kazen comminare una pena
izreči sodbo, obsodbo emanare una sentenza, condannare

B) izrêči se (-réčem se) | izrékati se (-am se) perf., imperf. refl. dichiararsi, esprimersi:
volivci so se izrekli za republiko gli elettori si dichiararono per la repubblica

izrézati découper, échancrer , (obleko) décolleter, tailler ; medicina exciser

izrezan oče je il est le portrait vivant de son père, c'est tout le portrait de son père, familiarno c'est son père tout craché

izríniti (-em) | izrívati (-am) perf., imperf.

1. spingere, cacciare fuori

2. cacciare, scacciare; espellere

3. sopprimere:
parniki so izrinili jadrnice le navi a vapore soppiantarono i velieri

izročíti remettre, délivrer, transmettre, extrader quelqu'un

izročiti v roke remettre en mains propres
pozdrav izročiti donner le bonjour à quelqu'un de la part de quelqu'un, transmettre les amitiés de quelqu'un à quelqu'un

izrúti (-újem) | izrúvati (-am) perf., imperf.

1. sradicare (tudi pren.):
izruti it rok strappare di mano

2. strappare, svellere, cavare:
izruti zob cavare un dente
izruti plevel strappare le erbacce

izslédek (-dka) m scoperta, risultato (di ricerche):
najnovejši izsledki s področja genetike le più recenti scoperte del campo della genetica

izstopíti quitter, sortir de, partir de, se retirer de; descendre de

izstopiti iz službe quitter le service, se retirer, prendre sa retraite

iztégniti (-em) | iztegováti (-újem)

A) perf., imperf. estendere, stendere, allungare:
iztegniti roko stendere la mano
izstegniti vrat allungare il collo
iztegniti jezik dire, spifferare
iztegovati jezike malignare, sparlare
pren. iztegniti pete tirare le cuoia
evf. iztegovati prste rubare, sgraffignare
iztegniti vse štiri od sebe stravaccarsi
evf. iztegovati roko mendicare
pren. iztegovati vrat curiosare, osservare con curiosità

B) iztégniti se (-em se) /iztegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. stendersi, sdraiarsi

iztrébiti (-im) | iztrébljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mondare, pulire; disboscare; sbudellare (tudi ekst.)

2. estirpare; sterminare, estinguere:
iztrebiti plevel estirpare le erbacce
iztrebiti luteranstvo estirpare il luteranesimo
iztrebiti cele narode sterminare interi popoli

B) iztrébiti se (-im se) | iztrébljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. fiziol. evacuare

2. nareč. vet. mondarsi degli annessi fetali

izvíniti disloquer, fouler, luxer

izviniti si nogo se faire (ali se donner) une entorse (au pied), se fouler le pied
izviniti se s'échapper

izvíti arracher quelque chose (des mains de quelqu'un), enlever (en tordant), désentortiller, dévisser, disloquer

izviti se komu s'arracher à quelqu'un (ali de l'étreinte de quelqu'un)
nogo si izviti se fouler le pied
iz trte izviti inventer, forger quelque chose, tirer par les cheveux

izvrševáti (-újem) | izvršíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. (izpolnjevati, izpolniti; opravljati, opraviti) eseguire, attuare, mettere in atto, compiere; esercitare; osservare:
izvrševati ukaze eseguire gli ordini
izvrševati oblast esercitare il potere
izvrševati poklic esercitare una professione

2.
izvrševati čiščenje fare le pulizie, far pulizia
izvrševati nadzorstvo effettuare il controllo
bot. izvrševati oprašitev impollinare
izvršiti napad effettuare un attacco, attaccare
izvršiti preiskavo compiere un'indagine

B) izvršiti se (-ím se) perf. refl. (zgoditi se, pripetiti se) avvenire, accadere; intervenire:
vse se je izvršilo v nekaj sekundah tutto avvenne in pochi secondi
v sodobni družbi so se izvršile velike spremembe nella società moderna sono intervenuti grandi cambiamenti

izvŕžek (article moški spol de) rebut moški spol , pacotille ženski spol , camelote ženski spol ; medicina crachat moški spol , expectoration ženski spol ; lie ženski spol , racaille ženski spol

izvržek človeštva le rebut de l'humanité, la lie du genre humain

izzvenéti (-ím) | izzvenévati (-am) perf., imperf.

1. (prenehati zvoniti) cessare di suonare; tacere:
gosli so izzvenele il violino tacque

2. (končati se s čim) chiudersi; suonare:
skladba je izzvenela v dramatičen finale il pezzo si chiudeva con un drammatico finale
njegove besede izzvenevajo kot grožnje le sue parole suonano (come) minaccia