Franja

praetextātus 3 (praetexta)

1. odet ali ogrnjen s pretéksto (s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo), oblečen v pretéksto, v pretéksti: Iuv., Cat., Mart., Sen. ph., Suet., Vell. idr., filius Ci. (prim. praetexta pod prae-texō); od tod cum praetextatus (= deček) Archias esset Ci., iuniores ab annis septendecim et quosdam praetextatos scribunt L., cur non sumus praetextati? Ci. v preteksti = v pražnji (praznični, boljši, svečani) obleki, praetextata aetas Gell. starost manj kot 17 let, amicitia Mart. iz (od) otroških let (detinstva, otroštva).

2. metaf. „ki (kar) se mora skrivati (prikrivati, zakrivati)“ = nesramen, nespodoben, nemoralen, obscen, grd: mores Iuv., verba Suet., Macr., Gell.

pralinare v. tr. (pres. pralino) kulin. obliti s čokolado, s karamelom

praliné [-ne] adjectif žgan v sladkorju; masculin čokoladni bonbon s praženimi mandlji

prame [pram] féminin, marine ladja s ploščatim dnom

pramìnjati -ā
1. mesti, padati v prarnenih: snijeg već od jutra praminja
2. plapolati s slabim, plamenom, brleti: na grobovima praminjaju žišci kandila

pranoterapia f polaganje rok, terapija s polaganjem rok

Präsentiergriff, der, častni pozdrav s puško

prášiti prâšīm
I.
1. prašiti, s prahom, pokrivati
2. prašiti, vzdigovati prah, prašiti kome tur istepati komu hlače
II. prašiti se prašiti se

prášnik botanika stamen, pl -s ali stamina

práštati prâštām
I.
1. oproščati, odpuščati: društvo ne prašta lako nepažnju prema sebi
2. biti ravnodušen do česa: gdje našao slasti, tu joj nije praštao
II. praštati se poslavljati se s kom, od koga: praštati se s kim; kad se praštao s nama, plakao je; praštati se sa životom poslavljati se od življenja, umirati, biti na smrtni postelji

pratico

A) agg. (m pl. -ci)

1. praktičen, v zvezi s prakso

2. vsakdanjim potrebam namenjen, uporaben, koristen:
consiglio pratico koristen nasvet
all'atto pratico v praksi

3. spreten, pripraven, ročen, izurjen, izkušen; doma (v):
operaio pratico del mestiere v poslu izurjen delavec
sono pratico della zona ta predel dobro poznam

B) m (pl. -ci)

1. praktik

2. (perito) izvedenec, veščak

praxisfremd nezdružljiv s prakso

praznína vacuum, pl -s, vacua; void; vacancy; emptiness; (belina) blank

boleča praznína aching void
popolna praznína a perfect vacuum
Torricellijeva praznína Torricellian vacuum
njegova smrt je pustila prazníno v njenem življenju his death has left a void (ali a vacuum) in her life
narava mrzi prazníno nature abhors a vacuum
zapolniti prazníno to fill a vacancy

pr̀čvārnica ž preprosta javna kuhinja s cenenimi jedili: čovek bi hteo da se ukloni od tih prčvarnica i aščinica u kojima sve udara na užeženu mast

precārius 3 (precēs)

1. prošenjski, priprošnji, prosilen, prosilski, proseč: precariis verbis (naspr. directis verbis) uti Icti., precariis verbis Icti. = s prošnjo, proseč; subst. precārium -iī, n molišče: Petr.

2. podeljen (dan) na prošnjo (prošnje), podeljen (dan) iz milosti, pridobljen s prošnjo (prošnjami), pridobljen po milosti, naprošen, izprošen, izmoledovan: Sen. ph., Ap., Amm., victus Cu. pre(u)žitek (iz milosti), miloščina, libertas L., non orare solum precariam opem, sed pro debitā petere L., precarium, non iustum auxilium ferre L., forma O. izposojena, lažna.

3. podeljen na prošnjo (prošnje) do preklica, od milosti (samovolje) drugih odvisen, nezagotovljen, negotov, dvomljiv, nestalen: imperium Cu., T., vita T., precariam animam trahere inter infensos T.; subst.
a) precārium -iī, n na prošnjo do preklica dovoljeno (podeljeno) posestniško razmerje, na prošnjo do preklica podeljena posest: Ulp. (Dig.).
b) precāria -ōrum, n na prošnjo do preklica podeljena posest = nestalna posest: Sen. ph. Abl. sg. n. adv. precāriō

1. s prošnjo (prošnjami), na prošnjo (prošnje), iz milosti, proseče, milostno: Suet. idr., precario rogandi sunt Ci., quasi precario regnare T.

2. do preklica, preklicljivo: Sen. tr. idr., praeesse T., concedere aliquid Icti., studere Plin. iun. pri svojem učenju (študiju) biti odvisen od samovolje drugih.

precātīvus 3 (precārī)

1. zaprošen, s prošnjo (s prošnjami, na prošnjo) dosežen: pax Amm.

2. prosilen, dosegan s prošnjo: modo precativo (naspr. legis modo, imperative) Ulp. (Dig.).

precintar opremiti s kontrolnim trakom, s (carinsko) plombo

precisamente določno, natančno, ravno, prav; pravzaprav; po sili, s silo, siloma

y precisamente in sicer
iba a decirle precisamente ravno sem Vam hotel reči
este hombre precisamente prav ta človek

predálčnik i predálnik m ormar s pretincima, pregracima, s ladicama, s fiokama

predejáti -dénem
1. premetnuri, pomaknuti, premjestiti (mes-), položiti s jednoga na drugo mjesto: predejati breme z desne rame na levo; predejati bolnika
2. dijal. pretražiti: predejati vsak grm
3. predejati se mijenjati (men-) se: vreme se bo predejalo