Franja

arbustus 3 (arbōs)

1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.

2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.

Arcadius -iī, m Arkadij, rim. cesar, umrl l.480 po Kr. Od tod adj. Arcadiānus 3 poimenovan na čast cesarju Arkadiju: praetores Cod. Th.

Arcānum -ī, n Arkan, vaško posestvo Kvinta Cicerona južno od Arpina, poimenovano po volskovskem mestu Arcae: Ci. ep.

Arcas -adis, (-ados O.), acc. -ada (V.), m (Ἀρκάς)

1. Arkad, heros eponymos dežele Arkadije, sin Jupitra in Kaliste (Callisto), po smrti uvrščen med zvezde kot Arctophylax: O., Hyg.

2. Arkadec, preb. Arkadije; v sg. le
a) apel.: Arcas α) Mercurius, baje rojen na arkadski gori Kileni: Lucan., Stat., Mart. β) Parthenopaeus, sin Arkadke Atalante: Stat. γ) Arcas tyrannus = Lycaon, arkadski kralj, Arkadov ded: O. δ) Arcas bipennifer, arkadski sekironosec = Ancaeus: O.
b) atrib. arkadski: iuvenem Arcada, Arcadas equites V., rex Arcas (= Euander) V., Arcas mater Sil., Arcades arae, metae Stat., Arcas aper Mart. Nav. pl. Arcadēs (pesn. -ĕs) -um (-ōn Varr.), acc. -as, m Arkadci, preb. Arkadije, ki so se imeli za najstarejše zemljane, a njihova razumnost in omika pri Grkih nista bili na najboljšem glasu: Ci., L., V., O. idr. Od tod adj. Arcadicus 3 (Ἀρκαδικός) arkadski: asini Pl., Varr., Plin., urbs L., iuvenis (= tepec) Iuv., Arcadicum ac Midinum sapere M. bebasto in oslovsko; Arcadius 3 (Ἀρκάδιος) arkadski: magister, tyrannus V., dea (= Carmenta, ki je v Italijo prišla iz Arkadije) O., virgo (= Arethusa) O., deus (= Pan) Pr., sus Lucr., aper (erimantski veper, ki ga je ubil Herkul) Mart., sidus Sen. tr. ali astrum Val. Fl. (ozvezdje Veliki voz), virga (Merkurjeva palica) Stat., galerus (Merkurjev klobuk) Stat.; subst. Arcadia -ae, f (sc. terra; Ἀρκαδία) Arkadija, pokrajina sredi Peloponeza: Ci., N., L. idr., Arcadiae pecuaria (= osli) Pers.; met.: Arcadiā iudice V. pred Arkadci kot sodniki.

Archebūlēus (Archebūlīus) 3 (Ἀρχεβού-λειος) Arhebulov, arhebulski (imenovan po nekem gr. pesniku Arhebulu): metrum Serv.

Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.

Archiās -ae, m (Ἀρχίας) Arhija,

1. tebanski aristokrat, ki je l.382 špart. vojskovodji Febidi (Φοιβίδας) izdal Kadmejo; kot ptolemarh in načelnik Špartancem naklonjene stranke ga je Pelopida usmrtil: N.

2. mizar v Rimu, omenjen pri Horaciju, od tod adj. Archiacus 3 arhijski, od Arhije izdelan: lecti H.

3. A. Licinius Archias Avel Licinij Arhija, gr. pesnik, rojen l.120 v sirski Antiohiji; l.102 je prišel v Rim k Luciju Liciniju Lukulu (od tod njegovo rodbinsko ime Licinius), po čigar posredovanju je l.93 pridobil meščanstvo lukanskega mesta Herakleje in obenem tudi rim. državljanstvo (ker je bila Herakleja v zavezi z Rimom). Ko mu je l.61 neki Gracij v pravdi izpodbijal to pravico, je Ciceron pesnika, svojega prijatelja, uspešno zastopal z znanim govorom Pro Archia poëta: Ci., Q.

Archigenēs -is, m (Ἀρχιγένης) Arhigen, slavni zdravnik v Rimu v času Domicijana, Nerve in Trajana, po rodu iz sirskega mesta Apameje: Iuv.

architector -ārī -ātus sum (architectus) po načelih višjega stavbarstva umetno zgraditi, postaviti, napraviti (napravljati): Corn., Vitr.; s pass. pomenom: aedes architectata est N. ap. Prisc.; pren. umetelno snovati: voluptates Ci.

archōn -ontis, m (gr. ἄρχων vladar) arhont; pl. archontēs -um, m arhonti, najvišje atensko oblastništvo po odpravi kraljestva: Ci., Vell.; v pozni lat.: višji oblastnik: Tert.

Arctūrus (arctūrus) -ī, m (gr. ἀρκτοῦρος čuvar medveda)

I.

1. ozvezdje Volar (Medvedar = Boōtes): Arcturi sidera V.

2. Arktur, najsvetlejša zvezda v Volarju (= Bootu) blizu repa Velikega medveda: Booti subter praecordia fixa videtur stella micans radiis, Arcturus nomine claro Ci. poet., saevus Arcturi cadentis impetus H. (po mnenju starodavnikov vzhod in zahod te zvezde močno vplivata na vreme: tedaj razsajajo najhujši viharji); met.: sub ipsum Arcturum V. prav pod Arkturov vzhod, pod jesen.

— II. bot. arktur = arction: Plin.

arcus, st.lat. arquus, -ūs, m

1. lok (za proženje puščic): Diana sinistra manu retinebat arcum Ci., humeris... suspenderat arcum venatrix V., cervos cohibere arca H., arcus Scythicus S. fr., arcum intendere Ci. ali adducere V. napeti; pren.: cum... intentus est arcus in me unum Ci. ko je meni edinemu pretila nevarnost; met.: arcus Haemonii (ozvezdje Strelca) O.

2. mavrica: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., Frusinone arcus solem tenui linea amplexus est L., et bibit ingens arcus V., arc. pluvius H., imbrifer Tib., caelestis Plin., hibernus Val. Fl.

3. obok, svod: (specus) efficiens humilem lapidum compagibus arcum O., pumice vivo... nativum duxerat arcum O., habitabat ad arcum veterem Petr. pri starih vratih; pren. slavolok (zmage): Plin. iun., Suet., arcus propter aedem Saturni ob recepta signa... dicatur T., arcus veteres Iuv.

4. pren.
a) vijuga, krivina, zavoj: arcus aquarum O., (anguis) sinuatur in arcus O., sinus Haemoniae curvos falcatus in arcus O., portus curvatur in arcum V., arcus sellae T.; mat. (krogov) lok: Col., Sen. ph., via quinque per arcus O. skozi petero pasov (na obnebju).
b) zatič, zapiralna kljuka: hic ponite... arcūs oppositus foribus minaces H. (Carm. III, 26, 7; po drugih: arcūs = lok in puščice).

Opomba: Star. gen. sg. arquī: Lucr. in Arcī (mavrice): Ci.(De nat. deor. III, 20, 51); star. nom. pl. arcī: Varr. ap. Non.; dat. in abl. pl. ni pri klas. avtorjih, šele poklas. abl. pl. arquīs: Tert. in arcubus (da se loči od arcibus: arx): Veg., Serv., Sid., Vulg.; Arcus kot f: Enn. ap. Prisc.

ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)

I. intr.

1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.

2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter

1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.

2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.

II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

aretacija samostalnik
(odvzem prostosti) ▸ letartóztatásKmalu po aretaciji je bil odpeljan v ljubljanski pripor. ▸ Letartóztatása után elvitték a ljubljanai fogdába.
Med aretacijo in sojenjem dne 22. decembra 1930 je preživel 108 dni v zaporu. ▸ Letartóztatása és 1930. december 22-i tárgyalása között 108 napot töltött börtönben.
Odtlej so v Veliki Britaniji sprožili več preiskav, ki so vodile v aretacije več deset ljudi. ▸ Azóta több nyomozás is indult az Egyesült Királyságban, amelyek több tucat ember letartóztatásához vezettek.
Izvedli so tudi več aretacij. ▸ Több letartóztatás is történt.
Povrhu vsega se je še izogibal aretaciji in z avtomobilom ogrožal policistovo življenje. ▸ Ráadásul a letartóztatás elől kitérve a rendőr életét is veszélyeztette autójával.

arête [arɛt] féminin ribja koščica, srt; gorski hrbet, greben, rob, sleme; botanique resa, osina

arête du toit strešno sleme
à arête vive ostrorob
adoucir les arêtes (figuré) omiliti trdote
grimper le long de l'arête rocheuse plezati po skalnatem grebenu

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.

Argēī -ōrum, m Argeji,

1. 24 kapelic (po 6) v štirih mestnih tribuah, kjer so pontifiki 16. in 17. III. opravljali ali dajali opravljati spravne daritve: Varr., O., loca sacris faciendis, quae Argeos pontifices vocant L.

2. 24 človeških podob iz bičja, ki so jih Vestalke vsako leto 15. V. svečano (ob navzočnosti pontifikov in oblastnikov) vrgle s Količastega mostu (Pons sublicius) v Tibero (po mnenju starodavnikov spomin na nekdanje človeške žrtve): Enn. ap. Varr., Varr.; prim. O. (Fast. V, 621 in nasl.).

argentum-ī, n (prim. gr. ἀργός svetel, ἀργής belo žareč, razbeljen, ἄργιλ[λ]ος bela glina = lat. argīl[l]a, gr. ἄργυρος)

I.

1. srebro: ignotum argenti pondus et auri V., vilius argentum est auro, virtutibus aurum H., fulgenti splendere auro atque argento Cat., erat ea navis plena argenti facti atque signati Ci. oblikovanega in kovanega; naspr. argentum infectum L. v palicah.

2. met.
a) srebrna posoda, srebrno posodje, srebrnina: ingens argentum mensis V., argentum ad vescendum factum L. namizna srebrnina, cenabat apud eum, argentum ille apposuerat Ci. namizno srebrnino, argenti optimi caelati grande pondus Ci. cizeliranega, naspr. argentum purum Ci., Plin. iun. ali lēve Iuv., hunc capit argenti splendor, stupet Albius aere H.
b) srebrn denar: arg. bigatum L. srebrni denariji z motivom dvovprege, Oscense L. oskovski denariji, argentum aere solutum est(po zakonu L. Valerija Flaka, ki je bil consul suffectus l.86, se je namesto s srebrnimi denariji plačevalo z bakrenimi sesterciji) S., argentum quoque magis quam aurum sequuntur T. srebrn denar, srebrniki — zlat denar, zlatniki; sinekdoha denar nasploh: Ter., ratio quidem hercle apparet; argentum οἴψεται Pl. račun se sicer ujema, a denarja ni, exercitum argento fecit S. ap. Sen. ph., negotiandi causā argentum in zonis habere L., argento parata mancipia L., multum enim differt, in arcane positum sit argentum, an in tabulis debeatur Ci., cum tu argento post omnia ponas H. —

II. argentum vivum živo srebro: Vitr., Plin.

Argīlētum -ī, n (morda iz argil[l]a, po poznejšem razlaganju pa = Argī lētum Argova smrt = kraj Argove smrti, kjer naj bi Evander ubil nekega Arga) Argilet, v Rimu del med Suburo in forumom, kjer so rokodelci in knjigarnarji prodajali svoje blago: Varr., Ci. ep., ad infimum Argiletum L., na najnižjem argiletskem mestu, monstrat nemus Argileti... et letum docet hospitis Argi V.; v tmezi: Argi letum Mart. Od tod adj. Argīlētānus 3 argiletski, na Argiletu se nahajajoč, stoječ: aedificium Ci. ep., tabernae Mart.