Franja

accogliēnte agg. udoben, prijeten:
una stanza accogliente prijetna soba

accogliēnza f sprejem:
riservare una buona accoglienza (a) lepo sprejeti koga

accōgliere^*

A) v. tr. (pres. accōlgo) sprejeti:
accogliere qcn. con freddezza, con gioia koga hladno, veselo sprejeti
accogliere una domanda sprejeti prošnjo
è uno stadio capace di accogliere centomila spettatori ta stadion lahko sprejme sto tisoč gledalcev

B) ➞ accōgliersi v. rifl. (pres. mi accōlgo) knjižno zbrati se, združiti se

accoglimento m knjižno sprejem

accōgnōscō (adcōgnōscō) -ere pripozna(va)ti: Petr. fr., Sen. ph., Ps. -Q.

accointance [akwɛ̃tɑ̃s] féminin

avoir des accointances (dans la police) imeti poznanstva, prijatelje (pri policiji)
avoir des accointances avec quelqu'un, avec les hommes au pouvoir biti v poslovnih, prijateljskih zvezah s kom, z ljudmi na oblasti (često péjoratif)

accointer, s' [akwɛ̃te] verbe intransitif postati zaupen (à z); zaupno občevati, familier navezati intimne stike, spečati se (avec quelqu'un s kom)

accola -ae, m (accolere) bližnji stanovalec, okoličan, sosed; abs.: fluvii pontes accolae ruperant T., Tiberis et accolae fluvii T. sosednje reke, pritoki; z gen.: pastor accola eius loci L. tam blizu stanujoč, acc. Volturni V., accolae Cereris Ci.; z dat.: acc. fatidicis lucis Sil.; tudi: acc. in tera aliena Vulg.

accolade [ǽkəleid] samostalnik
podelitev viteške časti

to receive the accolade postati vitez

accolade [akɔlad] féminin objem (zlasti s slovesnim poljubom) poviteženje; typographie zaviti oklepaj

donner l'accolade objeti
mettre les accolades postaviti zavite oklepaje

accolader [-de] verbe transitif, musique, typographie opremiti z zavitimi oklepaji; familier objeti

accolage [akɔlaž] masculin privezovanje trt

accolé, e [akɔle] adjectif eden zraven drugega (postavljen)

accoler [akɔle] verbe transitif objeti; skupaj dati, speti, povezati; dodati; privezati (trte); architecture prizidati; typographie postaviti zavite oklepaje

s'accoler oviti se okoli, prikleniti se na; spečati se (à quelqu'un s kom)
accoler une chose à une autre postaviti eno stvar poleg druge

accōlito m

1. relig. akolit

2. pren. spremljevalec, privrženec (pomembne osebnosti)

accollacciato agg. tesno zapet

accollare

A) v. tr. (pres. accōllo)

1. knjižno dati okoli vratu

2. pren. naprtiti, naložiti, nalagati:
hanno accollato a lui ogni responsabilità naprtili so mu vso odgovornost

3. preobtežiti prednjo stran voza

4. dati v zakup

5. vzeti, jemati v zakup

B) v. intr. prilegati se vratu, nartu (obleka, obutev):
l'abito non accolla bene obleka se ne prilega dobro vratu

accollata f udarec z mečem po vratu (pri obredu povitezenja)

accollatario m (pl. -ri)

1. kdor prevzame (delo, funkcijo)

2. zakupnik

accollato agg. zapet do vratu