Franja

glīscō -ere (–) (–)

I. rasti (v ognju), vzplamteti, vžgati se, narasti, (po)množiti se, (po)večati se: ventus gliscens S. FR., copia voluptatum gliscit ille, ignis oleo CI. AP. NON., gliscens labes SIL., eo (stercorando) quasi pabulo gliscit (terra) COL., gliscit asellus, turtur COL. se redi, sanie gliscit cutis STAT. oteka, gliscere numero legiones aut minui T., gliscentibus negotiis T., multitudo familiarum, quae gliscebat immensum T. –

II. metaf.

1. (o strasteh in stanjih) narasti, (po)večati se, (po)množiti se, moč dobi(va)ti, (raz)širiti se: formae conflatus amore ignis, Alexandri Phrygio sub pectore gliscens LUCR., accenso gliscit violentia Turno V., invidiam eam, sua sponte gliscentem, ... unius calamitas accendit L., ne glisceret neglegendo bellum L., bellum, gliscens iam aliquot per annos L., gliscente in dies seditione L., gliscentis discordiae remedium T., fama gliscit gressu SIL.; v dep. obl.: ut maior invidia Lepido glisceretur SEMPRONIUS ASELLIO AP. NON.

2. (o osebah)
a) rasti v bogastvu, bogateti: gliscere singulos T.
b) biti navdan s čim, npr. α) biti vnet od veselja, srčno se veseliti: gliscit tepentis lumina torva videns STAT. β) od kake strasti vnet biti, goreti, plameneti: ferro dulci (od bojaželjnosti) STAT.; z inf.: gliscis regnare superbus STAT. strastno želiš.

globalement [-lmɑ̃] adverbe celotno, (vzeto) v celoti, globalno, pavšalno

globalmente avv. globalno, v celoti

globātim, adv. (globāre) v grudah: AMM.

globō -āre (-āvī) -ātum (globus)

1. zaobliti, zaokrogliti, med. zaokrogliti se, zaobliti se: formam mundi in speciem orbis absoluti globatam esse PLIN., guttae parvis globantur orbibus PLIN., in rotunditatem globari PLIN.

2. skupaj zbrati, v krdelo zbrati, v gručo zbrati, med. skupaj,v krdelo zbrati se, zgrniti (strniti) se, nakopičiti se: examen (apum) circa regem globatur PLIN., si ... nubes globabuntur PLIN.

glomerate² [glɔ́məreit] pridevnik
v kepo stisnjen, kepast

glomerātim, adv. (glomerāre) v gručah, v krdelih: CYPR., MACR.

glomerō -āre -āvī -ātum (glomus)

1. v klobčič zviti, zmotati, narediti kaj okroglo, oblikovati kaj v kepo, v grudo: rudem primos lanam glomerabat in orbes O., terram (deus) ... magni speciem glomeravit in orbis O. je ustvaril kot veliko kroglo, favilla volat glomerataque corpus in unum densatur O., viscera sanguine ali frusta mero glomerata O. gosto zmešani, gosto zmešano, venae glomerantur CELS., glomerato pulvere LUCAN., glomeratae turbine nives SIL.; pesn.: glomerans (sc. se) annus CI. POËT. „navijajoče se leto“ = letni (ob)tek, (ob)tok, equitem docuere ... gressus glomerare superbos V. ponosno v diru jezditi; occ. (o jedeh) v cmoke oblikovati: offae ... glomerantur ex ficis et farre mixto VARR., puls manu glomerata FEST.

2. metaf. stisniti, zbrati, zgrniti, nagrmaditi, nakopičiti, zgostiti: semina vocis ... ore foras glomerata feruntur LUCR., glomerare manum (krdelo) bello (dat. = za vojno) V., agmina cervi pulverulenta fugā glomerant V. se zgrinjajo na begu, dum se glomerant V., foedam glomerant tempestatem nubes V. se kopičijo v grdo (hudo) nevihto, glomerat sub antro fumiferam noctem V.; med.: (apes) mixtae glomerantur in orbem V., ad terram ... quam multae glomerantur aves V., glomerantur Oreades, hostes V., iam legiones in testudinem glomerabantur T., corpus glomerari grandine O. da se zgošča v točo; metaf.: haec vetusta saeclis glomerata ... clades CI. POËT. nakopičena, glomerare simul fas et nefas PRUD. mešati. – Od tod adv. komp. glomerātius bolj nakopičeno, bolj jedrnato: densata gl. dicere AUS.

glomērulo m

1. bot. kobul

2. anat. klobčič žil v ledvicah

gloriette [-rjɛt] féminin pavilion, utica na vrtu, v parku; velika ptičnica

glorifier [-fje] verbe transitif slaviti, proslavljati, poveličevati, hvaliti, v nebo povzdigovati

glorifier la mémoire de quelqu'un slaviti spomin na koga
se glorifier de quelque chose lastiti si slavo za kaj, biti ponosen na kaj, ponašati se s čim, bahati se s čim

glorious [glɔ́:riəs] pridevnik (gloriously prislov)
krasen, sijajen, čudovit; veličasten, slaven, znamenit
hudomušno v rožicah

a glorious mess (ali muddle) lepa zmešnjava

glȍta ž dial.
1. družina, žena in otroci
2. reveži: gradska glota
3. plevel v žitu

glotte [glɔt] féminin, anatomie odprtina v larinksu (grlu), glota

glucomètre [glükɔmɛtr] masculin priprava za merjenje sladkorja v moštu

glyptique [gliptik] féminin gliptika, kamnorezba, umetno rezanje v kamen (ali kovino); kiparstvo; kamnorez

gnjèzdimicē (ijek.), gnèzdimicē (ek.) prisl. gnezdasto, v obliki gnezda

go aboard neprehodni glagol
vkrcati se
ameriško vstopiti v vlak

go abroad neprehodni glagol
iti v tujino

gob¹ [gɔb] samostalnik
vulgarno pljunek
sleng usta
ameriško, sleng mornar; zasip v starem rudniku