Franja

navèsti navèdēm, oni navèdū navèdi, navèdoh nȁvede, nàveo navèla, navèden -èna
I.
1. napeljati: navesti vodu na svoj mlin, koga na zlo
2. speljati: navesti koga na zasjedu, na tanak led
3. zapeljati: navesti koga na velike troškove, koga na grijeh, na greh
4. pripeljati: nečasni navede oblak koji pobije onda svu hranu na struku
5. navesti: navesti različite citate; navesti nešto kao dokaz
6. nagniti: navesti bačvu, bure, sud
7. vdeti z iglo nove niti, kjer so se pri tkanju strgale: navesti platno
II. navesti se omahniti

navigato agg.

1. ploven, po katerem se plove (morje)

2. pren. izkušen; ekst. prebrisan, zvit:
affarista navigato zvit špekulant
donna navigata (v ljubezni) izkušena ženska
marinaio navigato izkušen mornar, morski volk

3. navt. ki se prevaža z ladjo

nāvigō -āre -āvī -ātum (iz *nāv-agos: nāvis in agere; prim. gr. ναυαγός, jon. ναυηγός ladjevodja, kapitan)

I. intr.

1.
a) (o osebah) voziti se na ladji (z ladjo), ladjati, pluti, jadrati: Cels., Sen. rh., Sen. ph., Mel., Q., Icti., Lact. idr., n. caute, non temere, periculose Ci., decem navibus Ci., plenissimis velis (z razpetimi jadri, pren.) Ci., in alto, in fero mari, incerto cursu, hieme maximā Ci., in Asiam navigare Ci., nactus idoneum tempus ad navigandum C., qui in navigando se, quam navim, mavult incolumem Corn., naviget Anticyram H.; preg.: in portu navigo Ter. na varnem sem; pass. impers.: iis ventis istinc navigatur Ci., in provincia … navigandum fuisse Ci., ratibus adhuc navigatur Q.
b) (o ladjah) (od)pluti: Dig., decrevimus, ut classis in Italiam navigaret Ci., in portu Syracusano piraticus myoparo navigavit Ci., mediis tua pinus in undis navigat Q., naviget hinc aliā iam mihi linter aquā (pren.) O.
c) (o blagu) voziti se = biti prevažan (po morju, po rekah): ipsae merces periculo creditoris navigent Dig.

2. occ.
a) spustiti (spuščati) se v (na) morje, odpraviti (odpravljati) se z ladjevjem, odpluti, odriniti, odjadrati: eo tempore praetores navigare consuerant Ci., idonea ad navigandum tempestas C.
b) ladjariti, ukvarjati se s pomorsko trgovino: Vop. (Probus 23, 3).

3. metaf.
a) (o vojni na morju): celeriter Pompeio duce tanti belli impetus navigavit Ci. hitro je tako močno ladjevje odrinilo na morje v spopad, Regulo duce iam in Africam navigabat bellum Fl. vojna na morju se je pod Regulovim poveljstvom že pomikala proti Afriki.
b) plavati: „iam certe navigat,“ inquam, „lentaque dimotis bracchia iactat aquis“ O. —

II. trans.

1. pluti, jadrati, voziti se čez kaj, prepluti kaj, prejadrati kaj, ládjati: terram Ci., Tyrrhenum aequor V., aequor Ionium O., Atlanticum mare Sen. ph., Oceanum Sen. rh., Oceanum septemtrionalem Suet.; v pass.: totus hodie navigatur Occidens Plin., urbs pensilis subterque navigata Plin. viseče mesto, pod katerim je mogoče pluti, Nilus non statim navigari facilis Mel., non navigata maria transgressus est Mel. še ne prepluta, lacūs Romanis classibus navigati T.

2. s plovbo si pridobi(va)ti, priskrbeti (priskrbovati) si, oskrbeti (oskrbovati) se s čim: quidquid homines arant, navigant, aedificant, virtuti omnia parent S. kar koli si človek pridobi z oranjem, plovbo, gradnjo, je odvisno od njegove vrlosti.

naviguer [-ge] verbe intransitif pluti, brodariti, jadrati, leteti (z letalom); potovati, voziti se po morju, po vodni poti, z letalom

savoir naviguer (figuré) znati se spretno izogibati težav (zaprek)
je n'ai pas encore navigué nisem še (nikoli) potoval na ladji

navójštiti nàvōjštīm dial. z vojaško močjo napasti: ako neprijatelj navojšti na naš grad

návoz m
1. navoz, suhi dok: navoz za gradenje, popravak brodova
2. brod: navoz na rijeci Dravi
3. prevoz z brodom: navoz preko Morave

nàvrgnuti -nēm
I. navreči: da su još navrgli štogod, i to bi premalo bilo
II. navrgnuti se ekspr. spraviti se na koga z jezo v srcu: tad mu se na mene gnjev navrgao

Naxos ali Naxus -ī, acc. -on, f (Νάξος) Náksos

1. največji izmed kikladskih otokov v Egejskem morju, sloveč po izvrstnem vinu, krasnih kamnolomih marmorja, Bakhovem bogočastju in mitu o Ariadni, ki jo je tam zapustil Tezej (zdaj Naxia ali Axia): Pr., Mel., Plin., bacchatamque iugis Naxum viridemque Donusam … legimus V. Od tod adj. Naxius 3 (Νάξιος) náksoški, náksijski, z Náksosa: turba Pr., ardor (= corona Ariadnes (ozvezdje)) Col. poet., iuncus Plin., Naxia cos Plin. ali subst. Naxium -iī, n náksoški brusnik (brusni kamen, brus), náksoška osla (Ναξία ἀκόνη), brusni kamen, ki so ga pridobivali na Naksosu in Cipru: Plin. Subst. Naxica -ōrum, n spis (delo) o Náksosu: Hyg.

2. mesto na vzhodni obali Sicilije, pozneje Tauromenium: Plin.

nàziftati -ām z bago prepojiti: naziftana muštikla, gl. zift

nazòbiti nàzobīm (se) nakrmiti (se) z zobjo

nàzvati nazòvēm, oni nazòvū, nazòvi, nàzvah nȁzvā, nàzvao nȁzvāla
I.
1. imenovati: nazvati koga imenom imenovati koga po imenu, s pravim imenom; nazvati dijete po ocu; svi su ga nazvali izdajnikom; nazvati nešto pravim imenom
2. pozdraviti koga z "bog pomagaj!": nazvati kome boga
3. poželeti, želeti: nazvati kome dobro jutro, sretan put
4. onu djevojku je nazvao svojom ženom je vzel za ženo
II. nazvati se imenovati se: on se nazvao mojim zaštitnikom

nažíkati nàžīkām dial.
1. okrasiti z zlato peno
2. namočiti: nažikati krvlju

nažikívati -žìkujēm
1. krasiti z zlato peno
2. namakati

nažíriti nàžīrīm nažiriti, nakrmiti z žirom: nažiriti svinju

nàžititi se -ī se oskrbeti se z žitom: naš kraj se nažitio

nàživičiti -īm ograditi z živico, z živo mejo

nebbioso agg.

1. meglen, pokrit z meglo

2. pren. meglen, nejasen

Nebeltag, der, meglen dan; dan z meglo

neben poleg, zraven; razen; v primeri z

nebst poleg, z ... (vred)