Franja

tōppa f

1. krpa, zaplata:
mettere una toppa zakrpati

2. pren. zasilno zdravilo, zasilni izhod

3. odprtina za ključ, ključavnica

4. vrsta hazardne igre

torre f

1. arhit. stolp:
torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
torre campanaria zvonik
torre gentilizia stolp plemiške hiše
torre di guardia stražni stolp
la città delle due Torri Bologna
all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp

2.
torre di controllo aero kontrolni stolp
torre di lancio aero lansirna rampa
torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
torre di perforazione vrtalni stolp
torre solare astr. sončni teleskop
torre della televisione televizijski stolp

3. navt.
torre di comando komandni, bojni stolp

4. kem.
torre di raffreddamento hladilni stolp

5. alpin. stolp

6. šah trdnjava

7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva)

torta ženski spol kolač, torta, pecivo; ljudsko zaušnica

torta de reyes kolač svetih treh kraljev (z zapečenim bobom, ki prinaša srečo)
no enterrder una torta (pop) nobene besede ne razumeti
es tortas (ali tortitas) y pan pintado (pop) (to) se ne da (s tem) primerjati; (to) je zelo lahko
a falta de pan buenas son las tortas v stiski žre vrag muhe
torta de pasas rozinov kolač
torta de nata smetanov kolač

tostada ženski spol pražena rezina kruha

pegar (ali dar) una tostada (a) oslepariti, prekaniti
tostada con manteca rezina kruha z maslom

továrniški de fabricación, de fábrica; fabril

tovarniški delavec, -vka obrero m, -ra f industrial, operario m, -ria f, trabajador m, -ra f (de una fábrica)
tovarniški direktor director m de fábrica
tovarniška cena precio m de fábrica
tovarniško obratovanje actividad f fabril
tovarniško poslopje edificio m de la fábrica
tovarniška številka número m de fabricación (de la serie)
tovarniško delo trabájo m en la fábrica
tovarniška napaka defecto m de fabricación
tovarniška znamka, znak marca f registrada, marca de fábrica
tovarniško izdelan manufacturado, fabricado (v seriji en serie)
tovarniško nov nuevo de fábrica, fam flamante

tozadéven correspondiente, pertinente

tozadevna izjava una declaración a este respecto (ali acerca de este asunto)

tožáriti delatar, denunciar ; (v šoli) acusar

tožariti se litigar, pleitear; seguir una causa

tôžba (tarnanje) queja f ; jur demanda f , querella f ; (jadikovanje) lamentación f

tožba zaradi dolga demanda por deuda
tožba za odškodnino acción f por daños
ničnostna tožba demanda de nulidad
umik tožbe desistimiento m de la demanda
vzrok za tožbo fundamento m de la demanda
zavrnitev tožbe denegación f de una demanda
spodbijati tožbo, oporekati tožbi contestar la demanda
vložiti tožbo presentar demanda (ozir. querella), entablar una acción judicial (proti contra, zaradi obrekovanja por difamación)

tra prep.

1. med; v (določilo kraja):
la strada corre tra due file di alberi cesta teče med dvema vrstama dreves
dormire tra due guanciali pren. biti brez skrbi, biti na varnem
essere tra la vita e la morte biti na smrtni postelji, umirati
mettere il bastone tra le ruote pren. metati polena pod noge
il sole spuntò di tra le nuvole sonce je pokukalo izmed oblakov
trovarsi tra due fuochi pren. znajti se med dvema ognjema
trovarsi tra l'incudine e il martello pren. biti med kladivom in nakovalom

2. čez (za izražanje oddaljenosti):
tra cento metri c'è casa mia čez sto metrov je naša hiša

3. čez, v (določilo časa):
torno tra poco vrnem se kmalu
verrò tra i prossimi dieci giorni pridem v prihodnjih desetih dneh

4. med (za označevanje vzajemnosti, nasprotja ipd.):
si assomigliano tra loro podobna sta si
auspicare la pace tra tutti i popoli zaželeti mir med vsemi narodi
dire tra sé e sé misliti si pri sebi
sia detto tra noi med nami povedano
essere incerto tra il sì e il no biti negotov, omahovati

5. med (za izražanje pripadnosti):
arrivare tra i primi priti med prvimi
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

6. med, od (za izražanje partitivnosti):
è il migliore tra i miei amici on je moj najboljši prijatelj

7. ob, zaradi:
tra una cosa e l'altra non ho mai un attimo di tempo zaradi tega in onega nisem niti za trenutek prost

8. med (določilo načina):
borbottare tra i denti mrmrati vase, med zobmi
sorridere tra le lacrime nasmehniti se med solzami

9. (za izražanje celotnosti)
tra tutti non saranno più di trenta vseh je kakih trideset

10. (za izražanje približne vrednosti)
avrà tra i trenta e i trentacinque star je med trideset in petintrideset let

11. (v prislovnih izrazih, predvsem v časovni funkciji)
tra breve, tra non molto v kratkem
tra tutto skupaj, skupno
tra l'altro med drugim

traccia f (pl. -ce)

1. sled; črta:
essere sulla traccia, sulla buona traccia lovstvo biti na sledi; pren. biti na pravi poti
perdere le tracce lovstvo izgubiti sled
seguire la traccia di qcn. pren. koga posnemati

2. ekst. sled; znak, znamenje

3. skica, osnutek, shema; trasa:
la traccia di una strada cestna trasa

4. sled (magnetofonskega traku)

tracciare v. tr. (pres. traccio)

1. označiti, označevati; začrtati, trasirati; zakoličiti:
tracciare una strada trasirati cesto

2. ekst. narisati

3. pren. zasnovati, skicirati

tradire

A) v. tr. (pres. tradisco)

1. izdati; prevarati:
tradire le attese di izdati pričakovanja
tradire la propria coscienza delati proti svoji vesti
tradire una donna, tradire la moglie, il marito varati ženo, moža
tradire un segreto izdati skrivnost
tradire un testo napačno prevesti, tolmačiti besedilo

2. pren. varati:
se la memoria non mi tradisce če me spomin ne vara

3. pokazati, odkriti

B) ➞ tradirsi v. rifl. (pres. mi tradisco) izdati se

traduzione f

1. prevod; prevajanje:
una traduzione dall'italiano in sloveno prevod iz italijanščine v slovenščino
traduzione automatica strojno prevajanje
traduzione libera prosti prevod
traduzione letterale dobesedni prevod
traduzione consecutiva, simultanea konsekutivno, simultano prevajanje

2. pravo privedba, prevoz (zapornikov):
la traduzione dei detenuti prevoz zapornikov

3. biol., kem. prenos

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

tragēdia f

1. lit. tragedija

2. tragedija; huda nesreča; žalosten, pretresljiv dogodek:
fare una tragedia pren. početi komedije, razburjati se

tragédija (-e) f lit. tragedia (tudi ekst.):
napisati, uprizoriti tragedijo scrivere, mettere in scena una tragedia
antične tragedije le tragedie dell'antichità classica
pren. nastopiti v tragediji calzare il coturno
pren. družinska tragedija tragedia familiare

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

trájati durar ; (nepretrgano) continuar

dolgo trajati tardar mucho
dolgo bo trajalo, da bo prišel tardará bastante (mucho) en llegar
izpit je trajal dve uri el examen duró dos horas
trajati celo večnost (fig) durar una eternidad

trama f

1. tekstil votek

2. pren. spletka, nakana, prevara, zvijača:
ordire una trama a danno di snovati spletko komu v škodo

3. pren. zaplet; zasnova

4. šport napadalna akcija

trāns-austrīnus 3 (trāns in austrīnus) prekojužen, onstranjužen: duae regiones, quas fasceas item dixi, quarum una vicinantis Plaustri algore crustatur, altera transaustrini halitus desertione contrahitur M.