Franja

espigar [g/gu] pobirati klasje, paberkovati; v klasje pognati

espigarse visoko zrasti (o otrocih)

espionnage [ɛspjɔnaž] masculin vohunjenje, vohunstvo, špijonaža

service masculin d'espionnage vohunska služba, protiobveščevalna organizacija
soupçonné, accusé d'espionnage osumljen, obtožen vohunstva
espionnage industriel poizvedovanje o obratnih, poslovnih tajnostih konkurenčnega podjetja

espíritu moški spol duh, duša; življenjska moč; živahnost, duhovitost, razum; zli duh, zlodej; izparina; špirit

espíritu mal(ign)o, espíritu inmundo zlodej
espíritu de vino vinski cvet, špirit, alkohol
hombre de espíritu pogumen (odločen) človek
cobrar espíritu opogumiti se
dar (despedir, entregar, exhalar, rendir) el espíritu izdihniti dušo, umreti
levantar el espíritu opogumiti se
levantar los espíritus razburiti duhove
beber el espíritu a alg. prisvojiti si mnenje koga drugega

esplanada samostalnik
(o javnem prostoru) ▸ eszplanád [gyakorlótér; szabad tér]

esquela ženski spol košček papirja, pisemce

esquela amorosa ljubavno pismo
esquela fúnebre, esquela mortuoria, esquela de defunción oznanilo o smrti
esquela de invitación, esquela de convite (pismeno) vabilo

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

estimation [-sjɔ̃] féminin (o)cenitev, ocena; izračunanje

d'après une estimation approximative po približni ocenitvi
estimation exagérée, au-dessous de la valeur previsoka, prenizka ocenitev
estimation à vue ocena, mera na oko
valeur féminin d'estimation (o)cenilna vrednost
le succès a dépassé toutes les estimations uspeh je presegel vse ocene, vsa predvidevanja
faire une estimation de quelque chose oceniti, taksirati kaj

estime [ɛstim] féminin čislanje, spoštovanje; ocenitev vrednosti

estime de soi-même spoštovanje samega sebe, ponos
succès masculin d'estime uspeh pri kritiki, ne pa pri občinstvu
avoir de l'estime pour quelqu'un imeti spoštovanje do koga
être en estime biti zelo čislan
évaluer quelque chose à l'estime o-, preceniti kaj
inspirer de l'estime navdati s spoštovanjem

estonski pridevnik
(o Estoniji in Estoncih) ▸ észtPovezane iztočnice: estonska krona

ēsuriō (essuriō) -īre -īvī in -iī -itūrus (desid. glag. edere)

1. jesti hoteti, lačen biti, lakoto trpeti, stradati: Pl., Varr., O., Sen. ph., Iuv., Eccl., Vulg. idr., ebrio Cleomene, esurientibus ceteris Ci., nostri esurire consueverunt C., esuriens dominus H., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem … ? H., canis esuriens Ph., quae (divitiae) esurire cogunt Cu., esuriendi … aviditas Plin. volčja lakota; (o stvareh): naturale est (arbores) avide esurire Plin., quanto magis vellera esuriunt Plin. kolikor bolj volna vsrkava barvo.

2. pren. hlepeti po čem; z acc.: totum Parthorum esurire aurum Plin.; v pass.: nil ibi, quod nobis esuriatur O. po čemer bi hlepel; z gen.: verae beatitudinis esurire Ap. — Od tod adv. pt. pr. ēsurienter lačno: Ap.

Opomba: Nenavaden fut.: ēsurībō Pomp. fr., Nov. fr.

étendre* [etɑ̃dr] verbe transitif iztegniti, raztegniti, razprostreti; obesiti (perilo); razpeti (dežnik); položiti, razgrniti; namazati; razredčiti (tekočino); figuré razširiti, povečati, pomuožiti

s'étendre razprostirati se; zlekniti se; povečati se, razširiti se; znesti se (sur quelqu'un nad kom)
vin masculin étendu d'un peu d'eau nekoliko z vodo razredčeno vino
étendre quelqu'un sur le sol, sur le lit položiti koga na tla, na posteljo
étendre du beurre sur une tranche de pain namazati maslo na rezino kruha
(familier) étendre un candidat vreči, odkloniti kandidata na izpitu
se faire étendre (familier) pasti (o kandidatu)
étendre sur le carreau zrušiti na tla, pobiti, ubiti
l'épidemie s'est étendue epidemija se je razširila
mes connaissances ne s'étendent pas jusque-là moje znanje ne gre, ne sega tako daleč

eteričen pridevnik
1. (o rastlinskih izvlečkih) ▸ éterikus [növényi kivonatok]S čajem vnašamo tudi flavonoide in eterične snovi. ▸ A teával flavonidokat és éterikus anyagokat is beviszünk.
Povezane iztočnice: eterično olje

2. (o duhovnem svetu) ▸ éteri, éterikusPoleg fizičnega telesa ima vsak človek še nekaj eteričnih in astralnih teles. ▸ A fizikai teste mellett minden ember rendelkezik még néhány éteri és asztrális testtel.
Tretja čakra omogoči občutek povezanosti med fizičnim in eteričnim svetom. ▸ A harmadik csakra lehetővé teszi a fizikai és az éteri világ összetartozásának érzékelését.

3. (prefinjen) ▸ éteri, légiesMednarodno prepoznavni so postali predvsem zaradi posebnega mističnega in eteričnega zvoka, ki na koncertu vzpostavi edinstveno atmosfero. ▸ Elsősorban a különlegesen misztikus és éteri hangzásukkal váltak nemzetközileg felismerhetővé, amely egyedülálló atmoszférát alakít ki a koncerten.
Njegova plesna govorica je skrajno prefinjena in eterična. ▸ A tánca a végsőkig kifinomult és légies volt.

etiam (iz et in iam in že; prim. quoniam)

I. adv.

1. tudi še, še, še zmerom (o sedanjosti, preteklosti in prihodnosti): hunc ego numquam videram etiam Ter., non satis me pernosti etiam Ter. še zmerom, quam diu etiam furor iste tuus nos eludet? Ci., cum iste etiam cubaret, hic in cubiculum introductus est Ci., paullulum etiam spirans S., nec plane etiam abisse ex conspectu C., etiamque tremens, etiam inscius V.; v zvezi z nondum ali vixdum: quid egerint inter se, nondum etiam scio Ter., qui nondum etiam omnia paterno funeri iusta solvisset Ci., vixdum etiam coetu vestro dimisso Ci., nondum etiam, qui haec omnia habebit, rex est H. „tudi ne takoj“ = še ne. Pogosto v zvezi s časovnima členicama
a) z nunc in num (glede na sedanjost) tudi še zdaj, zdaj še zmerom: etiam nunc mulier intust? Pl., neque quidquam facit etiam num stupri Pl. še ne, hoc quod inicitur, etiam num toral dicitur Varr., non modo tum fuit, verum etiam nunc est Ci., postea redditi alii sunt, alii etiam nunc retinentur Ci., vos cunctamini etiam nunc? S., terrent etiam nunc nubila mentem O., errabant etiam num tempora, donec … O.; (glede na preteklost) tedaj še: dixisti paululum tibi etiam nunc esse morae Ci., ii, qui in iugo constiterant, nullo etiam nunc usu rei militaris percepto C., dicebantur etiam nunc esse Q.: prim. še: etiam nunc, etiam num = etiam: duas etiam nunc formulas praepositis adiciam Col., si has quoque corrotundaverint, etiam nunc interrogabo Sen. ph., alia etiam num generibus ipsis in sexu differentia Plin.
b) s tum, tunc (z ozirom na preteklost) tedaj še: praetentatus etiam tum Archias erat Ci., an etiam tunc quiesceretis Ci., quod Hannibalem etiam tum cum imperio haberent N., etiam tum vita hominum sine cupiditate agitabatur S., manebant etiam tum vestigia libertatis T.; v skrajšanem stavku: imperatore etiam tum bellum administrante Ci., concors etiam tum senatus Ci., Hannibalem armis etiam tunc invictum Ci., trepida etiam tum civitate S., integra etiam tum domo sua T.; ločeno: acri etiam populi Romani tum libertate T.

2. tudi že, tudi takoj, takoj: heus etiam mensas consumimus V.; occ. zopet, pogostokrat, še enkrat, večkrat: circumspice, num quis est, qui … ; tutum probe est! — circumspice etiam Pl. tudi še zdaj = še enkrat, cui pecuniam datam dicit? dic etiam clarius Ci., cetera, quae forsitan alii quoque etiam fecerunt Ci.; poseb. pogosto v zvezi etiam atque etiam zopet in zopet, spet in spet: te moneo, hoc etiam atque etiam reputes Pl., proin tu, dum est tempus, etiam atque etiam hoc cogita Ter., confitetur … multa sibi etiam atque etiam esse discenda Ci., etiam atque etiam considerare Ci., reputare S., qualem commendes, etiam atque etiam adspice H.

II. conj.

1. (dodajanje kakega novega pojma) in, tudi, pa tudi, še tudi: hoc etiam ad malum arcessebatur malum Pl., non omnes bonos esse etiam beatos Ci., multa etiam sunt in nostris institutis ducta ab illis (Pythagoreis) Ci., spem et timorem in eo habebant; aspergebatur etiam infamia N., inveterata cum gloria, tum etiam licentia N. in — in tudi. Od tod pogosto v adverzativno razvrščajočih zvezah non modo — sed etiam, non solum — sed (verum) etiam, non (neque) tantum — verum etiam ne le (ne samo) — temveč (ampak) tudi: tenebat non modo auctoritatem, sed etiam imperium in suos Ci., non solum familiaritates exstingui solere, sed odia etiam gigni sempiterna Ci., non scientia solum, verum etiam bonitas Ci., neque (in ne) auxilium modo defensioni meae, verum etiam silentium pollicentur Ci., neque his tantum se commisit, verum etiam eius potestati Ci.; ob zanikanem prvem členu: non solum minuenda non sunt, sed etiam nova auxilia comparanda Ci. ne le ne, … temveč tudi (celo); occ.
a) v odgovorih = pač tudi, pač, da, seveda: num quid vis? etiam (sc. volo) Pl., num quid processit ad forum hodie novi? etiam Pl., aut etiam aut non respondere Ci. „da“ ali „ne“. Misericordia commotus ne sis. Etiam Ci., „etiam mehercule“, inquit, „ut opinor, ex Africa“ Ci., studes? inquam; respondit: etiam Plin. iun.; prim.: si non (sc. habes), quomodo tabulas conficis? si etiam (če pa), quam ob rem relinquebas? Ci.
b) v vprašanjih (vzklikih) nejevolje = vrh tega še, tudi še: etiam rides? Pl., etiam clamas, carnufex? Pl., etiam caves? Ter., is mihi etiam gloriabitur? Ci.
c) v vprašanjih nestrpnosti, ki vsebujejo pojem ukaza = takoj: etiam aperis? Pl. ali se ne boš odpravil takoj? = takoj se odpravi (odidi)! etiam taces? Ter. takoj umolkni! — tiho bodi!
č) (dodajanje česa pozabljenega) še nekaj! da, še nekaj!: Quid superest? Etiam. Gener est suavis mihi Ci. ep.

2. poudarjanje in stopnjevanje (stoječ pred poudarjeno besedo in za njo) = celo, še celo, da, celo, tudi še, poleg tega še; nasprotno celo: immo etiam, hoc qui occultari facilius credas, dabo Ter., quae omnes docti atque sapientes summa, quidam etiam sola bona esse dixerunt Ci., sunt quaedam officia etiam adversus inimicos servanda Ci., voce, motu, formā etiam magnificā Ci., Mamertina civitas antea improba non erat; etiam erat inimica improborum Ci., ut auxilia etiam a Romanis peterent N., quis … tolerare potest … nobis rem familiarem etiam ad necessaria deesse? S., iners ac paene etiam turpe Plin. iun.; pred komp. = še: quid est etiam amplius? Ter., quo mihi etiam indignius videtur obtrectatum esse Ci., haec … pleniora etiam … Romam ad suos perscribebant C., accessit, quod etiam magis aperiret eorum dementiam N., habes plura etiam fortasse, quam requirebas Plin. iun.; pred stavki: etiam cum officio non maneret N.

etiopijski pridevnik
(o Etiopiji in Etiopijcih) ▸ etiópSopomenke: etiopski

etiopski pridevnik
(o Etiopiji in Etiopcih) ▸ etiópSopomenke: etiopijski
Povezane iztočnice: etiopski bir

étranger, ère [etrɑ̃že, ɛr] adjectif tuj; inozemski; nepoznan; neudeležen (à pri); nebrižen, neobčutljiv (à za); (stvar) ne spadajoč k; masculin, féminin tujec, -jka, inozemec, -mka; masculin tujina, inozemstvo

étranger à la localité tuj, ki se v kraju ne spozna
corps masculin étranger tujek, figuré vsiljenec, vsiljivec
agent masculin commercial à l'étranger inozemski trgovinski zastopnik
correspondant masculin à l'étranger inozemski dopisnik
marchandise féminin provenant de l'étranger inozemsko blago
langue féminin étrangère tuj jezik
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
nouvelles féminin pluriel de l'étranger novice iz tujine
politique féminin étrangère zunanja politika
relations féminin pluriel avec l'étranger odnosi s tujino
voyage masculin à l'étranger potovanje v inozemstvo
aller vivre à l'étranger izseliti se iz domovine, postati zdomec
devenir étranger odtujiti se
être étranger à quelque chose ničesar ne razumeti o čem, ne imeti nobenega obravka s čim
n'être étranger nulle part biti povsod doma
partir pour l'étranger odpotovati, iti v tujino, v inozemstvo
voyager à l'étranger potovati v tujino

etruščanski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Etruščanih) ▸ etruszk

Eubolus -i, m (Εὔβολος) grški pisec del o poljedelstvu: Varr.

Eulerjev [oj-] (-a, -o) matematika Eulersch
Eulerjev obrazec/Eulerjeva formula Eulersche Formel
Eulerjeva funkcija Eulersche Funktion
Eulerjevo število Eulersche Zahl
Eulerjeva konstanta Eulersche Konstante
Eulerjevi koti Eulersche Winkel množina
Eulerjev izrek o poliedrih Eulerscher Polyedersatz

Euphronius -iī, m (Εὐφρόνιος) Evfronij, ime dveh grških piscev del o poljedelstvu; eden je bil Atenec, drugi Amfipolec: Plin., Euphronii duo Varr., Col.