Franja

im-pingō (in-pingō) -ere -pēgī -pāctum (in, pangere)

1. udariti —, butniti s čim ali kaj ob —, v —, vreči na ali v kaj: acinacem incauto impingere Cu., uncus impactus est fugitivo illi Ci., abicito potius, quam … clitellas ferus inpingas H. udariš (kakor trmast osel), saxo impactus L. ki je padel na … , huic impinge lapidem Ph.; tudi z in: Petr., pugnum in os Pl., se in columnas imp. Sen. ph. V milejšem pomenu: iubete huic crassas compedes impingier Pl. nadeti na … , laqueum Sen. ph. vreči … , da(ja)ti okoli …

2. occ. koga kam prignati (pognati), (pri)poditi: cum Achilles Troïa agmina muris impingeret V., hostes in vallum i. T.; med.: exercitus Flavianis impingitur T. zadene na; pass.: gubernatores litoribus inpacti T. prignani do … ; pren.: illum libido in contraria i. Sen. ph.

3. metaf.
a) siliti (posiljevati) koga s čim, vsiliti (vsiljevati) komu kaj, (sploh) izročiti: huic calix mulsi impingendus est, ut plorare desinat Ci., impingit mihi epistolam … Bruti Ci. mi podaja, drži pred obraz, moli pod nos; pren.: beneficium Sen. ph.
b) (kaj neprijetnega) na vrat obesiti, naprtiti: dicam tibi inpingam grandem Ter., alicui crimen i. Hier.

implōrābilis -e (implōrāre) ki se lahko pokliče na pomoč: Val. Fl.

implōrātiō -ōnis, f (implōrāre) ponižna prošnja, klic(anje) na pomoč: illa vox et imploratio: CIVIS ROMANUS SUM Ci.; s subjektnim gen.: si te illius imploratio et vox miserabilis non inhibebat Ci.; z objektnim gen.: i. deūm L.

imponer* (glej poner) naložiti (davke); komu naročilo (nalogo) dati; položiti na; dodati k; vlivati (spoštovanje); vložiti (denar); poučiti

imponer un castigo, un derecho naložiti kazen, davek
imponer dinero vložiti denar (v hranilnico)
imponer una obligación naložiti obveznost
imponer a uno en sus obligaciones koga v njegove (uradne) dolžnosti uvesti
imponer su opinión (a) komu svoje mnenje vsiljevati
imponer respeto vlivati spoštovanje
imponer silencio molk ukazati
imponer terror (a) koga (u)strahovati, terorizirati
imponerse (en, de) izučiti se v, seznaniti se z; dobiti sporočilo o
la necesidad se impone izkaže se za potrebno

impōnō (inpōnō) -ere -posuī -positum.

I.

1. (po)staviti, položiti (polagati), posaditi v: imposita gremio fronte O., nati membra impone sepulcro O., imp. pedem in navem Pl. Na vprašanje kje? coloniam in agro Samnitium imp. L., praesidium Abydi, Medione imp. L., praesidium arci imp. Cu. posaditi (postaviti) v …

2. occ. (moštvo in stvari) v (na) ladje spraviti, vkrcati: per istos quae volebat clam imponenda, occulte exportanda curabat Ci., expediti navem conscenderunt, quo maior numerus militum posset imponi C., Crassus exercitum Brundisii imposuit Ci. Kam? legiones (aeris pondus) in naves imponere Ci.; pesn.: imposita est Philomela carinae O.

3. metaf. (v kak položaj) spraviti, potegniti, pahniti v kaj: cuius amicitia me paulatim in hanc perditam causam imposuit Cael. in Ci. ep., aliquem periculo imp. Petr. —

II.

1. postaviti, položiti, posaditi, nadeti na kaj: molemque et montes insuper altos imposuit V.; z dat. personae: mortuo coronam Ci., Caesari diadema Ci.; od tod tudi: iuvenes rogis i. V., pontes paludibus i. T. položiti čez, cibos mensis i. O., dona aris V. (toda: libum Iano imp. O. = žrtvovati); podobno v zdravilstvu: i. fibulas (vulneri) Cels., i. spongiam, medicamentum vulneri Cels tako tudi pass.: vulneribus (ali in vulnera) imponi Plin.; v živinoreji: admissarium ali marem equae imp. Col. kobilo k žrebcu pripustiti (pripuščati); pren.: operi fastigium i. Ci. Sicer s praep. (kam?): mortuum in rogum Ci., dextram in caput L., aliquem in plaustrum L.; prim. pedem super cervicem Cu.; a tudi in z abl.: in capite aliquid imp. Ci.

2. occ. (osebe v kak namen) postaviti (postavljati), nastaviti (nastavljati): si emimus, quem vilicum imponamus? Ci., si ipse servire poterat, nobis dominum cur imponebat? Ci., consulem populo Ci., custodem in hortis N., regem imp. Macedoniae L. nad Makedonijo, eum legionibus T.

3. (breme, opravilo, odpravnino, dajatev idr.) naložiti (nalagati), naprtiti; v pravem pomenu: clitellas bovi imp. Ci.; potem pren.: gentibus iugum imp. Cu., alicui onera i. Cu., ferre onus impositum O., tantum oneris plebi imponebatur Ci., multa sunt huic ordini imposita munera Ci., agris novum vectigal imp. Ci., alicui portorium, decumas, laborem, negotium imp. Ci., stipendium Ci., Cu., tributum C., ea lex privatis hominibus imposita est per latrocinium Ci., alicui cognitoris personam Ci. (vlogo = krinko), eius partes Rosciis imp. Ci., belli invidiam consuli imp. S.; alicui impositum est z inf.: V.

4. komu kako laž natvesti (tveziti), naplahtati koga, preplahtati, prevarati, preslepiti koga: Catoni egregie imposuit Milo noster Ci., simulata deditione praefectis Antigoni imposuit N. —

III.

1. priložiti, pritakniti, pristaviti, nastaviti (k čemu ali ob kaj): claves portis imp. L.; pren.: frenos imp. animo L., licentiae Cu. nadeti; pogosto z manus: manum imp. calathis O.; od tod pren.: rei alicui extremam (supremam O.) manum imp. V. dodelati, dovrševati; od tod occ.: finem orationi imp. L., Cu. (do)končati, modum rei imp. L. dati pravo mero (smer, cilj).

2. metaf.
a) (ime) pridejati, pristaviti, dati, nade(va)ti: honesta nomina turpissimis rebus imp. Ci.; z acc.: filio … Philippum nomen imposuerat Ci.; z gen.: direptioni cellae nomen imp. Ci.
b) (zlo) prizade(ja)ti, povzročiti komu kaj hudega, nagoditi, zade(va)ti, nahuditi komu: mihi impone istam vim Ci., felicitati rerum eius labem imp. Cu., quibus tu privatim iniurias imposuisti Ci., accipienda plaga illi, qui imposuit Ci.

Opomba: Star. obl.: pf. imposīvit Cat., Pl., inf. pf. imposisse Pl., sinkop. pt. pf. im-(in-)-postus 3 V., Lucr., Stat., Val. Fl.

importābilis (inportābilis) -e

1. neprenosen, nepremičen: moenium importabiles arietes Cass.

2. metaf. neznosen, ki ga ni moč prenašati: importabilia portare Tert., malum i., fraus i. Cass.; adv. importābiliter na neznosen način: i. facere omnia Cass.

imposer [ɛ̃poze] verbe transitif naložiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj); obdavčiti; predpisati (ceno); ukazati; religion (roke) položiti na

en imposer à quelqu'un imponirati komu, velik vtis napraviti na koga, komu pesek v oči nasuti
s'imposer vsiliti se, uveljaviti se, biti obvezen ali nujen
ça s'imposait (familier) ni preostalo nič drugega
s'imposer à quelqu'un biti zelo privlačen za koga
s'imposer la règle de ... vzeti si za, naložiti si pravilo, da ...
imposer silence à quelqu'un utišati koga, komu ukazati, naj molči
imposer obéissance à quelqu'un prisiliti koga k pokorščini
imposer les gros revenus obdavčiti visoke dohodke
imposer le respect zbujati spoštovanje
imposer ses idées à quelqu'un vsiliti komu svoje ideje
imposer une ville naložiti davke mestu
imposer les boissons obdavčiti pijače
je ne vous impose pas de terminer ce travail avant ce soir ne zahtevam od vas, da končate to delo do večera
s'en laisser imposer pustiti si vplivati
s'imposer dans la société uveljaviti se v družbi
la plus grande prudence s'impose sur la route nujna je največja previdnost na cesti

imposición ženski spol položitev na; naložitev (davkov); (denarna) vloga; dodelitev (imena, naslova ipd.)

impostare² v. tr. (pres. impōsto) (imbucare) dati na pošto

impound [impáund] prehodni glagol
zapreti (živino v stajo); zajeti, zajeziti (vodo)
pravno zapleniti, dati prepoved na kaj

impoverish [impɔ́vəriš] prehodni glagol
spraviti na beraško palico, osiromašiti; izčrpati, izmozgati (zemljo)
figurativno oropati koga (of česa)

impregnación ženski spol impregniranje; na-, pre-pojitev; nasičenje

impregnar na-, pre-pojiti; impregnirati

impress³ [imprés] prehodni glagol
na silo novačiti (v vojsko ali mornarico); rekvirirati, zaseči

impressionner [-ne] verbe transitif napraviti velik vtis (quelqu'un na koga); presuniti, ganiti, prizadeti, vplivati na

vos menaces ne m'impressionnent pas vaše grožnje me ne plašijo
se laisser impressionner par dati si vplivati od

impropre [ɛ̃prɔpr] adjectif neprimeren, neprikladen, nepripraven; nespodoben (à za); ki ni na mestu, pomensko neustrezen, napačen (beseda, izraz)

impropriate [impróuprieit] prehodni glagol
pravno & cerkev prenesti cerkvene nadarbine na posvetne ljudi

impropriation [improupriéišən] samostalnik
pravno & cerkev prenos nadarbine na posvetne ljudi

improvvisare

A) v. tr. (pres. improvviso)

1. improvizirati

2. na hitro, površno pripraviti; znajti se

B) ➞ improvvisarsi v. rifl. (pres. mi improvviso) igrati, iti se:
mi improvviso cuoco grem se kuharja

imputable [-tabl] adjectif ki ga je treba pripisovati, ki gre na račun; commerce v breme

cette erreur est imputable à son inexpérience ta pomota gre na račun njegove neizkušenosti