Franja

Dauer, die, (-, ohne Plural) trajanje; Schwingungsdauer usw.: čas, doba; auf Dauer/auf die Dauer/für die Dauer (za) stalno, dolgoročno, na dolg rok; von unterschiedlicher Dauer ki traja različno dolgo; von Dauer sein biti trajen; nicht von Dauer sein ne biti trajen, malo trajati; von unbestimmter Dauer za nedoločen čas

davantage [davɑ̃taž] adverbe več; še dalj časa, dljè

davantage encore še več
davantage que večkot
ce paquet pèse davantage que les autres ta paket tehta večkot ostali
ne restez pas davantage ne ostanite dljè
je n'en sais pas davantage večne vem o tem
il en voudrait davantage on bi tega hotel več
il y a chaque année davantage de voitures vsako leto je več avtomobilov
je l'aime comme un frère, sinon davantage rad ga imam ko brata, če ne še več

dáviti dâvīm
I.
1. daviti: objeručke, oberučke uhvatiti koga za gušu pa ga daviti
2. stiskati, pritiskati: zakrčili ljudi vrata pa dave jedan drugoga
3. potapljati: daviti koga; nemojte, deco, ići na reku, ima tamo jedan starac što davi decu u vodi
4. tiščati, dušiti: davi me u grudima; mora me davi
II. daviti se
1. daviti se: krava se davi debelom repom
2. potapljati se: daviti se u Savi; ko se davi, za slamku se hvata
3. dušiti se: daviti se u sobi punoj zagušljivih plinova; ne davi se đavo maslom zla ne boš pregnal z dobroto

davkoplačevalec samostalnik
pogosto v množini (kdor plačuje davke) ▸ adófizető, adózóZapor ameriške davkoplačevalce stane skoraj pol milijarde dolarjev na leto. ▸ A börtön az amerikai adófizetőknek éves szinten majdnem félmilliárd dollárjába kerül.
Če ne bo gospodarske rasti, bodo davkoplačevalci in podjetja še bolj obremenjeni. ▸ Ha nem lesz gazdasági növekedés, az még nagyobb terhet ró az adófizetőkre és a vállalatokra.

davonlassen^* pustiti na miru; [laß] lass die Finger davon pusti to, ne dotikaj se tega

day's-work [déizwə:k] samostalnik
dnevno delo

pogovorno it's all in the day's-work to spada zraven, tega se ne moreš izogniti

Dazutun, das, ohne mein Dazutun ne da bi imel kaj pri tem

de [é] ➞ → deti
dobro de es tut gut
nič ne de es macht nichts/das schadet nichts

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

dē (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

I. adv. v sestavah,

1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

II. praep. z abl.

1. krajevno
a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

2. časovno
a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: dē se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.

dead¹ [ded] pridevnik
mrtev, brez življenja, crknjen; nedostavljiv (pošiljka); popoln; izumrl, neveljaven; otopel, otrpel; zamolkel, moten; slep (okno); jalov (sloj); temen (noč); ugašajoč; globok (spanje); ovenel; neraben, slab, izločen; neodločen (tekma)

ameriško, pogovorno dead above the ears neumen, topoglav
dead end slepa ulica; figurativno zagata
dead and gone že davno mrtev
dead colour osnovna barva
dead failure popoln polom
dead forms same formalnosti
to flog a dead horse zaman si prizadevati
ameriško dead freight nepokvarljiv tovor
ameriško, sleng dead from the neck up trapast, butast
a dead frost popoln polom
vojska dead ground ozemlje, ki je zunaj streljaja
a dead halt nenadna ustavitev
dead heat tekma brez zmagovalca
dead hand neprodajen
dead letter nedostavljivo pismo; izumrl običaj; zakon, ki ga ne spoštujejo
dead level figurativno enoličnost, neučinkovitost
to make a dead set on napasti z vso odločnostjo; truditi se, da se komu približamo
dead march žalna koračnica
pogovorno dead men (ali marines) izpite, prazne steklenice
as dead as a doornail (ali mutton, nit) mrtev ko hlod
dead nuts on popolnoma zaverovan, navdušen za kaj
dead office pogrebni obredi, zadušnica
perfectly dead neznosen
dead reckoning mornarica približna ocena (dolžine poti)
dead secret največja skrivnost
dead stock mrtvi kapital; neprodajno blago
dead set oster napad
waiting for dead man's shoes čakanje na dediščino
dead wall stena brez vrat in oken
dead weight lastna teža; figurativno huda ovira napredka
dead wind nasprotni veter
dead wood posušen les; izvržek, izbirek
dead silence popolna, mrtva tišina

dead² [ded] prislov
skrajno, popolnoma, docela

dead against naravnost proti
dead broke brez ficka
dead ahead naravnost naprej
to cut s.o. dead ignorirati koga, ne pozdraviti ga
dead tired na smrt utrujen
dead sure popolnoma prepričan
dead set against nepopustljivo proti
dead earnest čisto resno
dead on the target naravnost proti cilju
to stop dead nenadoma se ustaviti

deaf [def] pridevnik (deafly prislov)
gluh, naglušen (with)
omamljen

deaf of (ali in) one ear na eno uho gluh
deaf as a post (ali door-nail, stone, beetle, an adder) popolnoma gluh, gluh ko zemlja
none so deaf as those who won't hear najbolj gluhi so tisti, ki nočejo slišati
deaf nut prazen oreh
to fall on deaf ears ne biti uslišan
to turn a deaf ear delati se gluhega, ne uslišati

deaktivirati glagol
1. (o eksplozivu) ▸ hatástalanít
2. (o napravi) ▸ deaktivál, felfüggeszt
Ko se voznik približuje vozilu, kartica deaktivira centralni sistem zaklepanja in alarm prek radijskega signala. ▸ Amikor a sofőr a járműhöz közelít, a kártya rádiójellel deaktiválja a központi zárrendszert és a riasztót.
Na prvi pogled je videti, da Facebook omogoča le deaktivirati račun, kar pa ne pomeni izbrisa. ▸ Első pillantásra úgy tűnik, hogy a Facebook csak a fiók felfüggesztését teszi lehetővé, ami azonban nem jelenti a fiók törlését.

3. (v kemiji) ▸ hatástalanít, deaktivál

death [deɵ] samostalnik
smrt; smrtni primer; uboj, umor; konec, uničenje; kuga

to be the death of s.o. ubiti koga, povzročiti smrt koga
to be in at the death vzdržati do konca
to bleed to death izkrvaveti
to catch one's death of umreti zaradi
to be bored to death strašno se dolgočasiti
arhaično to do to death pogubiti, ubiti, uničiti
it's a case of life and death gre za biti ali ne biti
ameriško, sleng sudden death slab whisky
worse than death zelo slab
sleng death on ves nor na; odličen
to put to death usmrtiti
to lie at the death's door umirati, biti na pragu smrti
pravno civil death zguba državljanskih pravic
as sure as death popolnoma prepričan, čisto gotov
Black Death kuga
field of death bojno polje
I am sick to death of it do grla sem tega sit
certificate of death mrliški list
tired to death na smrt utrujen

deber dolgovati, dolžan biti; morati biti zahvalen; morati

deber agradecimiento dolgovati zahvalo
quedar debiendo, guedar a deber dolžan ostati
deber mucho imeti velike dolgove
no debo decirlo tega ne smem povedati
debe de estar allí biti mora tam; gotovo je tam
debo de manifestar moram pojasniti
deberse spodobiti se; temeljiti (a na)
el error se debe a (que)... pomota temelji na tem, da ...
como se debe kot se spodobi; zasluženo

deber moški spol dolžnost; dolg; naloga

hacer su deber, cumplir (con) su deber napraviti svojo dolžnost
creer (de) su deber smatrati za svojo dolžnost
faltar a un deber ne izpolniti dolžnosti
me incumbe este deber ta dolžnost mi je naložena

debilen pridevnik
1. izraža negativen odnos (o nepremišljeni, nespametni stvari ali dejanju) ▸ debil, debilis
Najslabše, kar lahko narediš, je, da daješ ljudem debilne reklame. ▸ A legrosszabb, amit tehetsz, hogy debil reklámokkal bombázod az embereket.

2. izraža negativen odnos (o nepremišljeni, nespametni osebi) ▸ debil, debilis
Ne morem verjeti, da sem bila tako debilna. ▸ Nem tudtam elhinni, hogy ennyire debil voltam.

3. sovražno (o osebi z motnjo v razvoju) ▸ debil, debilis
V mojem času je na šoli, ki sem jo obiskoval, bil vsa leta en sam debilen otrok. ▸ Az én időmben az iskolánkban évfolyamonként csak egy debil gyerek volt.

dēbilitō -āre -āvī -ātum (dēbilis)

1. (o)hromiti, (o)mrtviti: hominem, membrum Cels., membra debilitavit lapidibus, fustibus, ferro Ci., corpus debilitatum Ci., vulnere debilitatus Cu.

2. occ. pohabiti (pohabljati), raniti, pokvečiti, poškodovati: saucii saepe homines, cum corpore debilitantur, animo tamen non cedunt Ci., debilitati inter saxa rupesque L., L hominum milia eo casu debilitata sunt T.

3. pren. (o)slabiti, ovirati, zadrževati, zmanjšati, zlomiti: quorum … audaciam … debilitavi in foro Ci., quae (hiems) nunc oppositis debilitat pumicibus mare H. jemlje morju moč, nisi civium suorum invidia debilitatus esset N., opes adversariorum debilitatae N., senectus debilitat vires animi V.; occ. (duševno) pobi(ja)ti, potreti, streti, zlomiti, vzeti komu kaj (npr. upanje, srce), pogum, srčnost vzeti (jemati) komu, zbegati ga: spem Ci. ep. ali animum alicuius Ci., ne cognitā filii morte animi militum debilitarentur N. da ne bi vest o sinovi smrti zbegala vojakov, recitatis litteris debilitatus atque abiectus conticuit Ci., dolor fortitudinem debilitat Ci., metus eloquentiam debilitat T.

debout [dəbu] adverbe pokonci, na nogah, stojé; pri življenju; familier pri moči; interjection vstani(te)!

histoire féminin à dormir debout neverjetna, zelo dolgočasna zgodba
place féminin debout stojišče
spectateur masculin debout stoječi gledalec
vent masculin debout protiveter
dormir debout (figuré) cepati, pasti od utrujenosti
être debout stati (na nogah), biti pokonci
laisser debout pustiti stati
mettre debout pokonci, na noge postaviti (tudi figuré); organizirati, realizirati
se mettre debout vstati
mourir debout umreti sredi dela, pri opravljanju svojih funkcij
passer debout (blago) pasirati brez carine
rester debout ostati na nogah (ne sesti, leči)
tenir debout (figuré) biti dobro premišljen
ne pas tenir debout ne imeti ne glave ne repa, biti absurden
tomber debout (figuré) na noge pasti